Preden sklad odpre denarnico, podjetje in njegov program pregledajo strokovnjaki s strogimi merili, ki izločijo zelena zavajanja. Saharova za nazoren primer takšnega početja navaja zobne krtačke iz bambusa, ki sicer prispevajo k temu, da se porabi manj plastike, kar je seveda dobro, a so pri uničevanju podnebja precej nepomemben dejavnik. »Pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov bambusove zobne krtačke niso ravno ročica, ki jo moramo zdaj premakniti,« pravi Saharova in poziva, da moramo razmišljati širše. Zato podjetja, ki premikajo meje pri tehnologijah, ki bolje varujejo podnebje, skušajo najti v najbolj umazanih panogah v Evropi, kot so industrija, energija, promet, gradbeništvo in kmetijstvo, ter vanje v prihodnjih letih vložiti okoli 350 milijonov evrov.
Nasprotnica zelenega zavajanja
Daria Saharova, rojena v Latviji, je pred več kot 20 leti prišla v München, kjer je študirala ekonomijo. Nato je leta delala na področju naložbenega bančništva, pred dvema letoma pa je s somišljeniki ustanovila tako imenovani Svetovni sklad s precej ambicioznim ciljem najti in denarno podpreti startup podjetja z obetajočimi tehnologijami prihodnosti, ki ne bodo oziroma bodo precej manj kot zdaj škodovala podnebju.
Daria Saharova je s sodelavci postavila na noge enega največjih podnebnih skladov tveganega kapitala, ki financira podjetja, ki zmorejo emisije toplogrednih plinov zmanjšati za najmanj sto milijonov ton na leto.
