Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) je Izraelu danes ukazalo sprejetje ukrepov za takojšnjo preprečitev pobijanja Palestincev v Gazi ter ustavitev drugih dejanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot genocidna. Sprejeti mora tudi ukrepe za dostop humanitarne pomoči ter vzpostavitev osnovnih storitev, o sprejetih ukrepih pa sodišču poročati v roku enega meseca.
Sodišče je tako ugodilo zahtevi Južnoafriške republike po odreditvi začasnih izrednih ukrepov glede vojne v Gazi v odmevni tožbi proti Izraelu, ni pa sprejelo najbolj izpostavljene zahteve, namreč da Izraelu ukaže takojšnjo prekinitev vseh vojaških operacij.
Južnoafriška republika je v prvem odzivu izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo poglavitnega sodnega organa Organizacije združenih narodov. Čeprav to ni odredilo prekinitve vojaških operacij, je južnoafriška zunanja ministrica Naledi Pandor ocenila, da Izrael v praksi ne bo mogel izpolniti zahtev sodišča brez ustavitve ognja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v prvem odzivu dejal, da se v Gazi bojujejo proti Hamasu, ne Palestincem, da je Izrael zavezan spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti civilistov, da pa se ima pravico braniti in bo nadaljeval vojno »do popolne zmage«. Izraelske oblasti so že doslej trdile, da izvajajo ukrepe za zaščito civilistov v Gazi.
Odločbe sodišča so za članice OZN zavezujoče, vendar ICJ nima mehanizma, da države v njihovo izpolnjevanje prisili. Če jih ne upoštevajo, se nanje lahko okrepi mednarodni pritisk. To je mogoče pričakovati tudi v primeru Izraela, če se način vojskovanja v Gazi ne bo spremenil oziroma bodo civilne žrtve še naraščale. Palestinsko ozemlje je več kot dva meseca in pol tarča zračnih in tankovskih napadov ter posredovanja kopenske vojske Izraela, v katerih je bilo ubitih skoraj 26.000 ljudi, večina žensk in otrok.
Južnoafriška republika je v svoji tožbi obtožila Izrael, da v Gazi izvaja genocid. Sodišče o tem še ni odločilo, to bo trajalo več let. Sedaj izrečeni začasni izredni ukrepi tudi ne prejuidicirajo končne razsodbe, pravi sodišče, namenjeni pa so »ustavitvi izvajanja potencialnih dejanj genocida«.
Južnoafriška republika je bila sicer zadovoljna tudi zato, ker se je sodišče prepoznalo kot pristojno za odločanje o tožbi in ker je ocenilo, da je primer dovolj utemeljen za presojo o mogočem kršenju Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Vse odločitve je sodišče sprejelo s 15 glasovi proti dvema ali 16 glasovi proti enemu.