Ministrstvo za pravosodje se je namreč v zadnjih dneh pod drobnogledom javnosti med drugim znašlo zaradi domnevnih nepravilnosti nakupa prostorov na Litijski, ki jih preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, to je podjetnik Sebastjan Vežnaver.
Sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin je stavbo, preden jo je leta 2020 kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Na ministrstvu pa so za stavbo plačali 7,7 milijona evrov. Kot so sicer v četrtek razkrili v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija, je cenilec, podpisan pod zadnjo cenitvijo stavbe ob prodaji ministrstvu za pravosodje, novinarjem dejal, da je ni opravil sam, ampak je to storila cenilka, ki je pripravila tudi prvotno, nekaj milijonov evrov nižjo cenitev vrednosti stavbe.
V SDS so prepričani, da na pravosodnem ministrstvu ne mine 14 dni brez novih »rabot«, v omenjenem primeru pa da gre še za en ponesrečen »happy end«, ki gre na račun slovenskih davkoplačevalcev, je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec Dejan Kaloh. Po njegovih besedah pri omenjenem nakupu ministrstvo ni nastopalo kot dober gospodar in se je požvižgalo na zakon o stvarnem premoženju države. Med drugim čudi tudi dejstvo, da ministrstvo ni pripravilo oziroma zahtevalo svoje cenitve, ocenjujejo v SDS.
Ministrstvo je sicer zdaj že sklenilo aneks k prodajni pogodbi za stavbo na Litijski cesti, po katerem bo ministrstvo zaradi razlike med površino prostorov iz kupoprodajne pogodbe in površino iz podatkov geodetske uprave pred prevzemom nepremičnine pridobilo novo izmero. Ministrica Švarc Pipan pa je sicer že v četrtek dejala, da se ministrstvo z državnim odvetništvom pogovarja o sprožitvi postopka za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe.
Gre za diskrepanco, je danes dejal Kaloh in ocenil, da se je ministrica znašla v »argumentacijski stiski«. Posel je namreč bil izpeljan po načelu videno-kupljeno, kar pomeni, da so se vsaj ministričini sodelavci seznanili s stavbo in podatke o stanju prenesli ministrici. »Če pustimo ob strani, da ministrica za operativen posel ni skrbela sama, je pa, milo rečeno, bila vsaj naivna,« je prepričan Kaloh.
Med očitki ministrici je izpostavil še razpis iz projekta digitalizacije. Državna revizijska komisije je namreč po poročanju današnjega Dela razveljavila odločitev ministrstva o oddaji javnega naročila v projektu digitalizacije notarskih storitev skupini ponudnikov, saj je ugotovila, da ministrstvo ni ustrezno vrednotilo njihovih referenc. Izbrana ponudba je bila sicer vredna 1,2 milijona evrov.
V interpelaciji, ki jo bodo v parlamentarni postopek vložili v prihodnjih dneh ter jo v sopodpis ponudili tudi opozicijski NSi, bodo tako po Kalohovih besedah navedli »dovolj trdne argumente, da ministrica za pravosodje enostavno ni primerna za opravljanje funkcije in bi morala zapustiti svoj položaj«.
»Če bi ta vlada in njeni ministri imeli vsaj minimum politične higiene, bi pri takšnih ugotovljenih nepravilnostih, ki milo rečeno smrdijo po dogovorjenih tovariških poslih, morali sami odstopiti s svojih funkcij,« je bil kritičen Kaloh.
Po vloženi interpelaciji bo sicer imela ministrica skladno s poslovnikom DZ najmanj 15 dni in največ 30 dni časa za odgovor na interpelacijo. DZ razpravlja in odloča o interpelaciji najkasneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora interpeliranega ministra, če so poslanci dobili odgovor na interpelacijo najmanj 15 dni pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po preteku roka za odgovor na interpelacijo, če odgovor na interpelacijo v tem roku ni bil dan.
Predlagatelji interpelacije sicer za razrešitev ministra potrebujejo 46 glasov. SDS, ki šteje 27 poslancev, tako sama nima zadostnega števila glasov.