Kmalu bo minilo že 28 let, odkar sem na Maldivih opravil potapljaški izpit. Od tedaj je potapljanje postalo redni del mojega življenja. Pod vodo sem videl že vse mogoče, neizpolnjena želja pa ostaja orjaški, a prav nič nevarni kitovec, ki je največja danes živeča vrsta rib. Nekaj posebnega je pod vodo vedno barakuda (originalno barracuda), plenilka, za katero mnogi pravijo, da ima grozljiv videz in se obnaša divje, toda moje izkušnje so drugačne, zdi se mi nekaj posebnega in gracioznega. Najpogosteje na barakudo naletim blizu koralnih grebenov in ne preveč globoko.
Nekaj posebnega je tudi nadvodna barracuda, za katero se ljudje obračajo še danes, pa čeprav mineva skorajda 50 let, odkar so jo nehali izdelovati. Plymouth barracuda, za katero so imeli Američani velike načrte, a jih je leta 1974 dokončno pokopala naftna kriza. Toda njenih ljubiteljev je še danes veliko, zato ne čudi, da se odlično ohranjene prodajajo tudi za več kot 100 evrskih tisočakov.
Zmogljivosti iz leta v leto pomembnejše
Da je barracuda leta 1964 zapeljala na cesto, so najbolj zaslužni pri Chryslerju. Šlo je za avto s parom vrat in velikimi steklenimi površinami; zadnja šipa je merila kar 1,34 kvadratnega metra. Avto je prvi narisal oblikovalec Irv Ritchie, njegova osnova pa je bil model valiant. Denar za razvoj je bil omejen. Odgovorni v podjetju so se sprva poigravali z imenom panda, ki pa oblikovalcem ni bilo všeč. Predlagali so ime barracuda, ki so ga na koncu izbrali. Dan D je bil 1. aprila (ni bila šala), pod motornim pokrovom pa se je skrival osnovni 2,8-litrski motor z močjo 101 konja (75 kW). Za tiste, ki jim je bilo to premalo, pa so ponudili različico s kar 235 konji (175 kW). Štirikolesnik z dolžinsko mero 4,77 metra je bil naprodaj za 2512 ameriških dolarjev (ekvivalentno 24 tisočakom danes). Že v prvem letu so jih prodali 23.443. Druga generacija je luč uzrla leta 1967, njena osnova je v veliki meri ostal valiant, prepoznavna pa je bila po strehi, ki je proti zadku še bolj izrazito padala in spominjala na kupeja, tudi odprtine pri kolesih so bile širše, manjše spremembe so doletele prednjo masko, precej večje pa paleto motorjev, v kateri je izstopal 6,3-litrski osemvaljnik z 280 konji moči (209 kW). Na voljo je bil zgolj s paketom opreme formula S.
Zmogljivosti so postajale vse pomembnejše, različica iz leta 1969 pa je imela motor s kar 330 konji moči (246 kW) in opremo, ki so jo poimenovali cuda. Leto kasneje so predstavili tretjo generacijo, ki je prekinila vse vezi z modelom valiant. Platformo si je delila z dodgeem challengerjem, ki pa je bil nekoliko daljši. Za modele z največjo močjo so ohranili ime cuda (izdelali so jih 2724), podobno kot v drugi generaciji je bila tudi tretja na voljo tudi kot kabriolet. Moč motorja so dvignili vse do impresivnih 425 konjev (317 kW). Ponudili so tudi nekaj nenavadnih živih barv, med njimi kar tri različice rumene. Spremenjen je bil prednji del z novo rešetko in zgolj enojnimi lučmi. Seveda je bil avto potraten z gorivom, kar sprva ni bilo težava, toda naftna kriza in posledično visoke cene goriva so z letom 1973 vse postavile na glavo, proizvodne številke so začele strmoglavljati. Odgovornim ni ostalo drugega, kot da 1. aprila 1974 proizvodnjo končajo, pa čeprav so načrtovali četrto generacijo in celo izdelali konceptno vozilo.
Ostalo je zgolj pri govoricah
Med ponosnimi lastniki je tudi Greg Zyla, ki o barracudi letnik 1968 pravi: »Doživela bi še večji uspeh, če bi jo pred začetkom prodaje bolj oglaševali. Videti je kot lepotica na štirih kolesih. Sploh različica formula S navdušuje s svojo zmogljivostjo in mi vsakič, ko pritisnem stopalko za plin do konca, na usta izvabi nasmeh. Avto uporabljam tudi za vožnjo v službo. Ko bi vedeli, kaj vse sem za volanskim obročem že doživel.«
Leta 2007 so sicer v reviji Motor Trend zapisali, da bi Chrysler lahko obudil barracudo, po letih tišine pa so leta 2015 barracudo, tokrat pod znamko Dodge, le predstavili izbranim prodajalcem koncerna FCA; njena osnova je bila alfa romeo giulia s pogonom na zadnji kolesi in šestvaljnim motorjem. Glasne govorice, da bo kmalu dočakala serijsko proizvodnjo, so postajale vse tišje in do današnjega dne avto še vedno ni zapeljal na cesto. So pa zato iskane barracude letnik 1970 do 1974, različica hemi cuda z osemvaljnim motorjem iz leta 1971 pa velja med zbiratelji kabrioletov za eno najbolj priljubljenih, ko beseda nanese na bolj zmogljive avtomobile. Junija 2014 so modro obarvano na dražbi po osmih minutah višanja cene prodali za neverjetnih 3,5 milijona dolarjev. Danes se z barracudo vozi veliko slavnih, med njimi je na primer komik Kevin Hart.
