Prihodnost dela je dinamična, poudarja fleksibilnost, prilagodljivost in mešanico sodelovanja med človekom in UI. Drži pa tudi enostavno dejstvo: vsak želi biti opažen, uspešen, spoštovan ne glede na to, kakšen tip dela opravlja. »Večina ljudi, recimo 90 odstotkov, ima potrebo po občutku, da je nekomu mar, in ko je nekomu mar, imamo več energije, se lažje posvetimo svojim nalogam, vzdržujemo odnose, rešujemo probleme in smo ustvarjalni. Ko čutimo, da nekomu niti ni mar za naše izzive niti se ni pripravljen potruditi, da bi to spremenil, je naše delovanje običajno nasprotno,« je na IEDC v začetku leta povedala harvardska profesorica Carin-Isabel Knoop. Umetna inteligenca lahko tukaj vpliva na dva načina. Bodisi bo vodstvo postalo »bolj zaničljivo do zaposlenih in morda strožje«. Interakcija s stroji, lajanje ukazov nanje in pričakovanje, da se vedno odzovejo na naše potrebe, bi nas lahko naredili bolj zahtevne in manj potrpežljive. »V takšnem okolju je veliko težje čutiti empatijo in sočutje, imeti potrpljenje in se spreminjati kot človek in kot organizacija,« pravi Knoopova. Po drugi strani se krepi tudi drugačen scenarij. V sklopu Slovenskega kadrovskega kongresa, #loveHR Summit, ki je potekal včeraj in se končuje danes, je Rishad Ahmed, strokovnjak za vodenje, ki zase pravi, da je obseden z avtentičnostjo na delovnem mestu in z vprašanjem, kaj nas dela resnično človeške v nenehno spreminjajoči se tehnološki krajini, poudaril: »Modrost in intuicija sta tisto, kar bo po mojem mnenju vodilo vodje in ekipe v prihodnost.« Druga smer je torej svetlejša: sočutno voditeljstvo, opolnomočenje posameznikov, filozofija, ki poudarja pomen modrosti, avtentičnosti, inteligence in samoiniciative pri soočanju z izzivi.
Sodobni izzivi zahtevajo več kot le tehnične rešitve
»V dobi umetne inteligence postajata modrost in intuicija ključna dejavnika konkurenčne prednosti,« je včeraj v Portorožu povedal Rishad Ahmed. V kontekstu sodobnega vodenja uvedba umetne inteligence prinaša edinstven nabor izzivov in priložnosti. Čeprav umetna inteligenca prispeva izjemno učinkovitost in odločanje, ki temelji na podatkih, ji primanjkuje večplastnega razumevanja, etičnega razločevanja in čustvene inteligence, ki so osnova in nepogrešljiv del človeške modrosti. Vključitev modrosti v sodobno voditeljstvo, še posebno v dobi umetne inteligence, postane ključnega pomena iz več razlogov. Ahmed je izpostavil sledeče. »Modrost prinaša moralno in etično dimenzijo odločanju.« V odsotnosti jasnih etičnih smernic se lahko vodje soočajo z etičnimi dilemami, ki jih umetna inteligenca brez moralne intuicije morda ne bo prepoznala. Modrost pomaga vodjem navigirati po kompleksnih situacijah, zagotavljajoč, da so odločitve v skladu z vrednotami, družbenimi normami in dolgoročnimi posledicami. Poslovni svet je vse bolj zaznamovan z negotovostjo in hitrimi spremembami. Modrost opremlja vodje z zmožnostjo sprejemanja logičnih odločitev v dvoumnih situacijah, kjer sami podatki morda ne zadostujejo. To vključuje črpanje iz izkušenj, intuicijo in globoko razumevanje konteksta za oblikovanje informiranih odločitev.
Modrost poudarja na človeka osredotočen pristop k vodenju. Medtem ko umetna inteligenca izstopa pri obdelavi podatkov in avtomatizaciji nalog, ji primanjkuje empatije in razumevanja, potrebnih za učinkovito vodenje. Modrost omogoča vodjem, da se na osebni ravni povežejo s svojimi ekipami, spodbujajo pozitivno delovno okolje in naslavljajo človeške vidike organizacijske dinamike. Modrost spodbuja vodje, da sprejmejo dolgoročno perspektivo, ob upoštevanju širšega vpliva odločitev na organizacijo, njene deležnike in družbo. Nasprotno pa lahko umetna inteligenca optimizira kratkoročne cilje, ne da bi nujno upoštevala trajnost ali družbene posledice teh dejanj.
Modrost vključuje neprekinjen proces učenja in prilagajanja. V dinamičnem svetu, polnem tehnoloških napredkov, se morajo vodje razvijati skupaj z okoljem. Modrost vodjem omogoča, da razmišljajo o izkušnjah, se učijo iz napak in prilagajajo svoje vodstvene sloge, in tako izpolnijo razvijajoče se potrebe svojih ekip in organizacij. Modrost izboljšuje zmožnost vodje, da se sooči s kompleksnimi, večplastnimi problemi, tako da upošteva raznolike perspektive, razume medsebojno povezanost vprašanj in predlaga celostne rešitve, ki so v skladu s širšimi organizacijskimi cilji. Modrost prispeva k ustvarjanju pozitivne organizacijske kulture. Vodje, ki utelešajo modrost, ustvarjajo zaupanje, spodbujajo občutek namena in ustvarjajo okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjeni. To je ključnega pomena za privabljanje in zadrževanje talentov v dobi, ko je izkušnja ljudi na delovnem mestu vse bolj pomembna. Modrost je tesno povezana s čustveno inteligenco. To vključuje razumevanje in upravljanje lastnih čustev in čustev drugih. Čustvena inteligenca je bistvena za učinkovito komunikacijo, reševanje konfliktov in vzpostavljanje močnih medosebnih odnosov – ključne sestavine uspešnega vodenja, ki jih umetna inteligenca nima.
Čeprav umetna inteligenca ponuja napredek brez primere v učinkovitosti in analizi, je integracija modrosti v sodobno vodenje nepogrešljiva za naslavljanje večplastnih izzivov, spodbujanje etičnega odločanja in gojenje delovnega okolja, ki ceni tako tehnološki napredek kot edinstvene kvalitete človeškega vodenja. Vodje, ki vključujejo modrost skupaj s tehnologijami UI, so bolje pripravljeni krmariti skozi zapletenosti sodobnega poslovnega sveta z empatijo, predvidevanjem in zavezanostjo k boljšemu jutri.
Intuicija omogoči, da človek postane moder
Kako tudi v poslovnem svetu krepiti intuicijo in pridobiti odgovore iz nezavednega, je vprašanje, ki ga zastavlja Violeta Bulc, avtorica modela evolucije poslovnih sistemov, znana tudi kot nekdanja evropska komisarka za promet v evropski komisiji. »Danes vse več podjetij čuti, da ni dovolj le racionalni pristop k poslovanju in da je treba empirične podatke povezovati z mehkimi elementi; intuicija tako postaja novo orodje menedžmenta.« Živimo v svetu, kjer velja, da je kakovost presoje povezana z vloženim časom in trudom. Otroke učimo, naj ne hvalijo dneva pred večerom in naj hitijo počasi. Prepričani smo, da je veliko bolje zbrati čim več informacij in čim dlje razmišljati. Resnično zaupamo le odločitvam, ki jih zavestno sprejmemo. Toda v določenih trenutkih, zlasti ko smo pod pritiskom, videz ne vara in z bliskovitimi ocenami ter prvim vtisom lahko svet celo bolj osmislimo.
