Razmere so preverjali v, kot pišejo, nekaterih »razvitih« državah: Italiji, Nemčiji, Angliji, Južni Koreji, Združenih državah, Kanadi ter na Švedskem in Hrvaškem. Ocenjevali so kakovost zdravstvenih ukrepov za paciente pred in po privatizaciji zdravstvenih storitev tako na ravni bolnišnice kot na regionalni ravni. Kazalniki kakovosti oskrbe pa so vključevali število osebja, vrsto bolnikov glede na tip zavarovanja, število opravljenih storitev, delovno obremenitev za zdravnike in uspešnost zdravljenja glede na število hospitalizacij, ki bi se jim bilo mogoče izogniti.
Ključne ugotovitve
- Privatiziranje je na splošno poslabšalo kakovost oskrbe, pri čemer nobena študija ni potrdila nedvoumnih pozitivnih učinkov na uspešnost zdravljenja
- Bolnišnice, ki so se preoblikovale iz javnih v zasebne, so imele večji dobiček. To so dosegli predvsem z zmanjševanjem števila zaposlenih in zmanjševanjem deleža bolnikov z nepopolnim zdravstvenim zavarovanjem
- Privatizacija je na splošno povezana z manjšim številom zaposlenih strežnic na pacienta in višjim stopnjam okužb pacientov
- V nekaterih državah z višjim deležem privatiziranih bolnišic je višji tudi delež nepotrebnih smrti
- V nekaterih primerih, recimo na Hrvaškem, je privatizacija izboljšala dostop pacientov do zdravnika, in sicer z natančnejšim naročanjem na preglede in kounikacijo izven delovnega časa.
Pri opisu razmer na Hrvaškem se sklicujejo na študijo Andrije Hebranga iz leta 2003, zagovornika »previdne« privatizacije in enega najbolj osovraženih ministrov HDZ-jeve vlade padlega Iva Sanaderja.
Grožnje z zdravniško stavko tudi na Hrvaškem
Predsednica Hrvaškega zdravniškega sindikata (HLS) Renata Čulinović-Čaić je po pogajanjih z vlado konec februarja ugotovila, da so vladne uredbe o koeficientu za obračun plač korak v pravo smer in da stavka očitno ne bo potrebna.
»Pozorno bomo opazovali, kaj počnejo, ter se po potrebi odzvali. Naše delo ni končano, čaka nas še veliko dela za ozdravitev hrvaškega zdravstva in nadaljevali bomo s konstruktivnimi predlogi oz. delati na dvigu standardov obravnave pacientov in zaustaviti odhajanje zdravnikov ter zagotoviti dostopnost javnega zdravstva pacientom,« je dejala predsednica Hrvaškega zdravniškega sindikata Renata Čulinović-Čaić.
Vlada je tedaj sprejela osem uredb, ki urejajo delovna mesta in količnike za obračun plač v državnih in javnih službah. Aprila jim bodo izplačali plače za marec, in sicer za zdravnike specialiste 3618 evrov bruto (leta 2022 je bila 3033 evrov, leta 2023 pa 3249 evrov), piše Index.hr. Lani je povprečna bruto plača na Hrvaškem znašala 1584 evrov, v Sloveniji pa 2.220,95 evra.
