Da šport velikokrat poskrbi za neverjetne zgodbe, smo zapisali že velikokrat. In velikokrat še bomo. Nazadnje je za takšno poskrbel Sebastian Haller. Nogometašu Slonokoščene obale so julija 2022, le nekaj dni po odmevnem prestopu iz Ajaxa v Borussio Dortmund za 31 milijonov evrov, diagnosticirali raka mod. V naslednjih mesecih je redno obiskoval bolnišnico in upal, da ozdravi. Če bo možno, pa tudi znova igra nogomet. Leto in pol kasneje je junak gostiteljice afriškega prvenstva, saj je v nedeljskem finalu proti Nigeriji dosegel odločilni gol za končno zmago z 2:1.
Pravzaprav je tudi pot Slonokoščene obale do tretjega naslova afriškega prvaka v zgodovini neverjetna. Po uvodni zmagi v skupinskem delu proti Gvineji Bissauu z 2:0 sta sledila poraza proti Nigeriji (0:1) in Ekvatorialni Gvineji (0:4), po katerih je vodstvo tamkajšnje zveze odpustilo selektorja Jeana-Louisa Gasseta. Slonokoščena obala je kasneje izvedela, da se je kot najboljša tretjeuvrščena reprezentanca vseeno prebila v izločilne boje, selektorsko mesto pa je vodstvo zveze zaupalo Emerseju Faeju, ki še nikoli ni vodil članskega moštva. V osmini finala so gostitelji tekmovanja branilce naslova Senegal izločili po izvajanju enajstmetrovk, v četrtfinalu z igralcem manj proti Maliju podaljške izsilili v 90. minuti in nato napredovali, junak finala Haller pa je v polfinalu z edinim golom proti Kongu soigralce popeljal v boj za lovoriko. »Na začetku smo imeli moštvo, ki ni bilo povezano. Veliko smo morali spremeniti, da smo prišli do končne zmage. Verjemite mi, ni bilo lahko,« je ponosno povedal 40-letni Emerse Fae.
Junak Sebastian Haller se je rodil v Franciji francoskemu očetu in materi iz Slonokoščene obale. Leta 2020, ko je preživljal težko obdobje pri West Hamu, se je odločil, da bo igral za domovino svoje matere. Leta 2021 se je preselil k Ajaxu, kjer se je začel njegov vzpon. Nanj so vrgli oči pri Borussii iz Dortmunda. Bil je napadalec, pred katerim je bila bleščeča prihodnost, a nato je prišla diagnoza – rak mod. »Preživljali smo pravo nočno moro,« je povedala njegova soproga Priscilla. Hallerju so z operativnim posegom odstranili rakavo modo, nato pa ga je čakala še kemoterapija. Kljub zahtevni osebni preizkušnji pa ni pozabil na nogomet. V bolnišnici je kljub odsvetovanju zdravnikov opravljal lažje fizične vaje. Po šestih mesecih, dveh operacijah in številnih ciklih kemoterapij se je vrnil na treninge in kmalu zaigral v dresu novega kluba.
Tudi med afriškim prvenstvom mu ni bilo lahko. Po letu 1984 je Slonokoščena obala drugič gostila tekmovanje najboljših afriških reprezentanc, Haller pa zaradi poškodbe gležnja ni mogel igrati v skupinskem delu. Kazalo je, da sploh ne bo imel možnosti nastopiti pred domačimi navijači, a je čudež poskrbel za nasprotno. Kot da bi mu nekdo želel vrniti tisto, kar je z boleznijo izgubil. »Kot v pravljici. Težko dojemam vse skupaj. Ko pomislim na vse, kar smo pretrpeli, vse težke trenutke, trenutke, ko smo zaostajali, se vračali, napete zadnje minute tekem, obeh golov Hallerja … Čudežno smo preživeli in bili na koncu za to nagrajeni,« je s solzami v očeh še povedal Emerse Fae.
