V tujini sploh ni nenavadno, da policijskim psom, sploh če ti poginejo med opravljanjem službenih dolžnosti, priredijo pogreb z vsemi častmi – imajo krsto ali žaro, policisti pokojniku salutirajo, pripravijo procesijo, govor … Pri nas sicer take slovesnosti še niso del vsakdana, se pa vse večkrat skrbniki in sodelavci pogumnih štirinožcev javno zahvalijo za njihovo delo in pogum. Ko so še živi in potem, ko že prečkajo »mavrični most«. S Policijske uprave Novo mesto so se tako pred dnevi poslovili od zvestega pasjega pomočnika, skoraj štirinajst let starega Narasa. Kar osem let je bil v policijskih vrstah, s Stankom Fakinom sta bila odličen tandem, so zapisali na profilu na facebooku in zraven objavili nekaj njegovih fotografij.
Z vodnikom sta našla izgubljenega
Naras je bil izjemen sledar in zelo vztrajen kuža, kar so pri policijskih psih najbolj zaželene karakteristike. V službi je vedno dal vse od sebe, s skrbnikom Stankom sta iskala pogrešane osebe in ukradene predmete, večkrat sta varovala tudi državno mejo. Rada sta obiskovala vrtce in šole, kjer so najmlajši Narasa občudovali in ga božali, kar jim je tudi z veseljem pustil. S Stankom Fakinom pa sta leta 2018 rešila tudi človeško življenje. Bila je mrzla noč, ko so policisti iskali dementnega občana, ki je odtaval od doma. Preiskali so širše območje, na katerem bi se lahko nahajal, a so bili neuspešni. »Naras pa je kar vztrajal in vztrajal. Dal je vse od sebe, na zahtevnem in zaraščenem terenu sta s Stankom našla podhlajenega občana in mu rešila življenje,« so zapisali na novomeški policijski upravi. Zahvalili so se mu tudi za neizmerno potrpežljivost pred fotografskim objektivom, saj so njegove fotografije krasile tako praznične voščilnice kot druge objave, ena od fotografij s skrbnikom pa je celo bila navdih za ilustracijo na poštni znamki.
Več let upokojitve
Naras je zadnji dan v službi preživel na praznik dela leta 2020, po upokojitvi pa je užival v družini svojega vodnika Stanka, kjer se je igral z otroki, se pozimi prelevil v vlečnega psa, s policijsko avtoriteto komandiral ovce in konje, našel pa je tudi več živalskih prijateljev. Njegov najboljši, ki mu je vedno stal ob strani, tudi v najhujših trenutkih bolezni, je bil vendarle Stanko. Ta ima za velik privilegij, da je bil prav Naras njegov partner v službi. »Izdihnil je prav tam, kjer je bil najraje – doma, v naročju svojega vodnika,« so sporočili s policije. Slovo je bilo težko, še zadnjič so se pocrkljali, vodnik pa je kužku na tak način v zadnjih trenutkih njegovega življenja povrnil vso zvestobo. »Naras, zahvaljujemo se ti za predanost in vztrajnost. Bil si izjemen kuža, prepričani smo, da boš kot najboljši sledar za mavrico našel srečo in mir brez bolečin,« so zaključili ganljiv zapis.
