Razmere na Korejskem polotoku so se vnovič zaostrile. Severna Koreja se je poleg današnje izstrelitve okoli 200 topovskih izstrelkov na morsko mejno območje med državama pred dnevi odrekla medkorejskemu vojaškemu dogovoru, prav tako pa je Južno Korejo opredelila kot sovražno državo in se odrekla stremenju k združitvi polotoka. To ji v praksi omogoča, da bi v morebitnem vojaškem konfliktu uporabila tudi jedrsko orožje.
Premik k samoizolaciji
Velika sprememba politike do Južne Koreje, s katero so še v času Kim Jong Unovega očeta Kim Jong Ila potekali pogovori o približevanju in združevanju, pomeni, da so se odnosi znašli na popolnem ledišču. Čeprav se glede združevanja v času vladavine Kim Jong Una ni nič spremenilo – na začetku vladanja pred dobrim desetletjem je še kazal znake odprtosti do tujine – pa njegova odločitev sedaj predstavlja ponovni premik Pjongjanga k politiki samoizolacije.
Na zimskem zasedanju Severnokorejske delavske stranke je minuli teden spremembo politike Severne Koreje do svoje južne sosede napovedal kar sam Kim. Obstaja nujnost, da na novo določimo našo medkorejsko in združitveno politiko. Razjasniti moramo odnose z Južno Korejo,« je rekel in to politiko opredelil z besedami, da miroljubna združitev z Južno Korejo ni možna, vojsko pa pozval, naj bo pripravljena okupirati Južno Korejo. »Poseben samostojni oddelek severnokorejske vlade za miroljubno združitev z Južno Korejo naj bi že začeli ukinjati, stopil naj bi se v zunanje ministrstvo. Še en znak opuščanja politike sprave je severnokorejsko miniranje območja okoli železniške proge Gyeongui, ki poteka čez demilitarizirano območje med državama in je služila kot simbolna prometnica medsebojnega povezovanja.
Napoved Kima mnogih v Južni Koreji ni presenetila. Po letih konfrontacije s Severno Korejo so besede njenega voditelja relativno primeren opis trenutnega stanja med državama, potem ko je Južna Koreja v zadnjih letih uspela okrepiti svoje pacifiško zavezništvo z ZDA in Japonsko. Današnje izstrelitve topovskih izstrelkov so po svoje simbolna podkrepitev besed Kima in obenem, kot vedno znova, kljubovalen odziv na južnokorejsko-ameriške vojaške vaje. Te so se na Korejskem polotoku vnovič pravkar začele, potekale pa bodo teden dni.
Severnokorejske rakete uporabili v Harkivu
Današnjih 200 izstrelkov iz jugozahodne Severne Koreje je padlo na mejno območje pred južnokorejskim otokom Yeonpyeong, ki ga je severnokorejska mornarica obstreljevala že leta 2010. Takrat so bili ubiti štirje ljudje. Tokrat so južnokorejske oblasti okoli 2000 prebivalcev otoka začasno evakuirale za vsak slučaj, če bi se obstreljevanje še nadaljevalo. Kitajska, ki ima največ vpliva na Severno Korejo, je obe državi pozvala k deeskalaciji in nadaljevanju dialoga.
Medtem ko je Severna Koreja razkazovala mišice s pravimi topovskimi izstrelki, je Kim med obiskom ene od orožarskih tovarn terjal od državne obrambne industrije okrepitev proizvodnje raketnih sistemov zaradi »prihajajočega preverjanja moči z Južno Korejo in ZDA«. Medtem so iz Ukrajine poročali o prvi odkriti uporabi severnokorejskih izstrelkov, ki jih je Pjongjang v preteklih mesecih dobavil Rusiji. Rakete, s katerih naj bi odstranili napise njihovega izvora, naj bi Rusija uporabila v napadu na Harkivsko regijo. ZDA nameravajo z zavezniki o dobavah severnokorejskega orožja Rusiji obvestiti varnostni svet Združenih narodov, saj gre za kršitev sankcij OZN proti Pjongjangu.
