Po odločitvi evropske komisije, ki je minuli teden predlagala začetek pristopnih pogajanj z BiH, mora sedaj to odločitev sprejeti še evropski svet. Evropski voditelji bodo zasedali v četrtek in petek, tokratno zasedanje pa bo posvečeno predvsem zunanjepolitičnim in obrambnim vprašanjem. Zelena luč za BiH še ni povsem gotova, gordijski vozel bo čakal evropske voditelje.
Kaj bo storila Madžarska?
Začetek pristopnih pogajanj z BiH bo ena od treh tem vrha, a je očitno povezana tudi s širšim vprašanjem vsaj ene od drugih dveh držav, ki jima je evropski svet status kandidatke s politično odločitvijo podelil še pred BiH. Tokrat naj bi se po naših neuradnih informacijah iz bruseljskih krogov vprašanje začetka pogajanj z BiH znašlo v vezani trgovini za jasnejšo pristopno pot za Ukrajino. Tako za Moldavijo kot Ukrajino je evropska komisija minuli teden predlagala osnutek pogajalskega okvira, ki ga mora za formalni začetek pogajanj potrditi evropski svet.
Svet za splošne zadeve, ki ga sestavljajo pristojni ministri za evropske zadeve, v današnjih pripravah na vrh EU še ni mogel prižgati zelene luči za začetek pogajanj z BiH. Po naših informacijah vedno znova zadržane države, denimo Nizozemska, Danska in Francija, danes niso bile več med problematičnimi. Padli so verjetno tudi pomisleki v Parizu, potem ko naj bi potekala še telefonska diplomacija med Slovenijo in Francijo ter so bili opravljeni še drugi pogovori na osebni ravni, ocenjujejo naši viri.
Težava očitno ni več BiH kot taka, temveč to, da se poskuša pospešiti tudi pristopni proces za Ukrajino. Za odobritev začetka pristopnih pogajanj z BiH naj bi nekatere baltske države pogojevale tudi bolj jasno pridružitveno pot Ukrajini. Težava pa je, da na zavoro pri Ukrajini pritiska Madžarska, ki je sicer že decembra lani po velikih pritiskih evropskih voditeljev vendarle pristala na začetek pogajanj z Ukrajino. Takratni premik – da je Rusiji naklonjen madžarski premier Viktor Orban med glasovanjem o podelitvi začetka pogajanj Ukrajini zapustil dvorano evropskega sveta in omogočil konsenz – je bil verjetno možen tudi zaradi evropskih sredstev, del katerih je nekaj dni prej sprostila evropska komisija. Prav zato bo sedaj evropsko komisijo pred sodiščem Evropske unije tožil evropski parlament.
Slovenija pričakuje zeleno luč
Slovenija sicer velja za veliko podpornico vstopa BiH v Evropsko unijo. »Pričakujemo, da bo ta odločitev na zasedanju voditeljev v četrtek sprejeta. Gre za zgodovinsko odločitev. Skoraj 30 let po vojni v BiH in po podpisu daytonskega sporazuma je skrajni čas, da tudi ta država začne pogajanja z Evropsko unijo o vstopu. Slovenija bo to absolutno podprla,« je ob začetku zasedanja sveta za splošne zadeve povedal državni sekretar Marko Štucin. Stališče Slovenije je, da se državam, ki so jim bili podeljeni statusi kandidatk s političnimi odločitvami, omogoči začetek pogajanj.
Spomnil je še, da je bila Slovenija prva, ki je pred dvema letoma dala pobudo za podelitev statusa kandidatke BiH. »Dejansko imamo možnost, da sprejmemo odločitev o začetku pogajanj,« je ocenjeval Štucin in napovedoval, da bo Slovenija BiH stala ob strani s svojimi strokovnjaki v procesu naslednjih korakov pristopnega procesa, torej pri prevzemanju skupnega evropskega pravnega reda.