Robert Badinter, ki se je rodil 30. marca 1928, je zasedal veliko visokih funkcij. Med drugim je bil minister za pravosodje, predsednik ustavnega sodišča in predsednik sodišča za spravo in arbitražo OVSE. Znan je bil kot eden od snovalcev ustave EU. V Sloveniji se ga spomnimo predvsem kot predsednika arbitražne komisije za Jugoslavijo. Ta je leta 1991 objavila stališče, da je SFRJ razpadla in da pri tem ni šlo za odcepitve posameznih republik, s čimer se je odprla pot za priznanje Slovenije.
27. avgusta 1991 je svet ministrstev tedanje Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU, ustanovil arbitražno komisijo, ki bi naj v okviru mirovne konference rešila pravna vprašanja, povezana z razpadom Jugoslavije. Komisijo, ki ji je predsedoval Badinter, so sestavljali še Roman Herzog iz Nemčije, Aldo Corasaniti iz Italije, Francisco Tomas y Valiente iz Španije in Irene Petry iz Belgije. Izdajali so pravna mnenja, na podlagi katerih je bila Slovenija priznana kot samostojna država.
Borec proti giljotini
V Franciji se ga spominjajo kot velikega nasprotnika smrtne kazni, ki mu jo je uspelo odpraviti leta 1981, v času, ko je bil pravosodni minister. Francija je vse do tega leta za izvajanje smrtne kazni uporabljala giljotino, čeprav v zadnjih štirih letih zgolj v teoriji. Zadnjo usmrtitev s to napravo iz 18. stoletja so namreč opravili leta 1977. V času, ko so številni še vedno podpirali smrtno kazen, se je Badinter izpostavil kot njen goreč nasprotnik. Kasneje je o tem obdobju povedal, da se je takrat počutil zelo osamljenega, zaradi »zagovarjanja morilcev« pa je bil deležen tudi številnih groženj s smrtjo. Kasneje so ga Francozi sicer slavili zaradi te poteze.
Bil je tudi dejaven na področju dekriminalizacije homoseksualnosti, zaradi česar je bil pogosto tudi tarča sovraštva z desnega političnega pola.
Golob poudaril ključno vlogo Badinterja v zgodovini Slovenije
Slovenski premier Robert Golob je izrekel sožalje ob današnji smrti francoskega pravnika in politika Roberta Badinterja. »Gospod Badinter je odigral ključno vlogo v zgodovini Slovenije, ko je kot predsednik mednarodne arbitražne komisije pripravil poročilo, čigar glavno mnenje je bilo, da je Jugoslavija prenehala obstajati. S to ugotovitvijo je bila odprta pot mednarodnemu priznanju Slovenije in ureditvi nasledstva SFRJ,« je na omrežju X zapisal Golob.
»Danes je Evropa izgubila velikega intelektualca in borca za človekove pravice, ki je ključno zaznamoval francosko in evropsko zgodovino « pa je na X sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Badinter je kot predsednik arbitražne komisije za nekdanjo Jugoslavijo pomagal odpreti pot k samostojnosti Slovenije in njenemu mednarodnemu priznanju, je še zapisala in družini izrekla iskreno sožalje.
Na smrt Badinterja se je na omrežju X odzval tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Označil ga je za osebnost stoletja in dodal, da je vedno bil na strani razsvetljenstva.
