Raziskava o tako imenovanem »zelenem zavajanju«, ki sta jo v sodelovanju s 16 nacionalnimi organizacijami, tudi ZPS, izvedli krovna evropska potrošniška organizacija BEUC in mednarodna organizacija za potrošniška testiranja in raziskave ICRT, je pokazala, da  skoraj polovica vprašanih (48 odstotkov) raje kupuje izdelke z okoljskim znakom kot izdelke brez njega. Ob tem pa  eden od treh anketirancev (34 odstotkov) pravi, da je v zadnjih 12 mesecih vsaj enkrat opazil »zeleno« zavajanje. Le trije odstotki vprašanih pravijo, da bi bili vedno sposobni razlikovati lažne zelene trditve.

Tričetrtine intervjuvancev menijo, da bi smele biti uporabljene le zelene trditve in oznake, ki so bile predhodno odobrene ali preverjene; skoraj 70 odstotkov pa jih pravi, da pri tem zaupajo javnim organom in neodvisnim zunanjim izvajalcem. Skoraj trije od štirih evropskih anketirancev tudi menijo, da »podjetjem, ki zelo onesnažujejo okolje«, sploh ne bi smeli dovoliti uporabe zelenih trditev. 38 odstotkov vprašanih ob tem meni, da podjetjem, ki uporabljajo fosilna goriva, ne bi smeli dovoliti nobenega oglaševanja, kaj šele ekoloških trditev. Raziskava je med drugim pokazala tudi, da so potrošniki naklonjeni strožjim ukrepom, ki bi podjetjem, ki onesnažujejo, preprečevali oglaševanje izdelkov kot »zelenih«.

Potrošniki potrebujejo verodostojne okoljske informacije

Kot je povedala Monique Goyens, generalna direktorica BEUC, potrošniki za lažjo usmeritev k bolj trajnostnemu načinu življenja potrebujejo verodostojne okoljske informacije. »Raziskava je  jasno pokazala, da ne prepoznajo vedno zelenega zavajanja v oglaševanju. Niti ni naloga potrošnikov, da bi ločevali resnico od laži. Zato upravičeno pričakujejo, da bodo oblasti poskrbele, da bodo trditve in oznake na izdelkih zanesljive,« je povedala.

»Zdaj je postalo še bolj razumljivo, kako zahtevna je naloga potrošnikov, da razločijo zaupanja vredne trditve od komercialnega zelenega zavajanja. Nadzora nad tovrstnimi trditvami je premalo in je prešibek. Zato se lahko še vedno dogaja, da na primer pijačo v plastenkah ali letalske vozovnice tržijo kot 'ogljično nevtralne', pri čemer se zanašajo na izravnavo ogljika nekje na drugem koncu sveta, hkrati pa lokalno še vedno oddajajo CO2,«  je opozoril Boštjan Okorn, strokovnjak za trajnost na ZPS. 

Niels Ebbe Jacobsen, izvršni direktor ICRT,pa  je povedal, da so rezultati raziskave na splošno podobni tudi v državah zunaj Evrope, v ZDA, Kanadi, Avstraliji in Novi Zelandiji. Tudi tam potrošniki menijo, da so slabo ali pa sploh niso obveščeni o zahtevah, ki jih morajo podjetja upoštevati pri uporabi zelenih trditev.