Priznati moram, da sem se med branjem romana Oj, Triglav, moj dom, zadnje – a verjetno ne poslednje? – knjige iz serije detektivk s Tarasom Birso, ki jo podpisuje Tadej Golob, malce čudila. Navajena sem, da kakovost nadaljevanj v serijah kriminalk peša: zapleti se radi sploščijo – ali pa avtorji in avtorice vanje povabijo plejado psihopatov in mlake krvi –, pripoved blodi, liki se množijo kot bolhe. Oj, Triglav, moj dom je v tem oziru izjema, ki potrjuje pravilo; ne ravno popolna izjema, a dovoljšnja, da je, če že ni mogla rešiti zagat nizanja, vsaj nekoliko popravila vtis svojih dveh predhodnic.
Tadej Golob. Oj, Triglav, moj dom
Kar pri aktualnem Golobovem kriminalnem romanu navdušuje, je ravno zaplet. Uvodni zločin je namreč končno postavljen v Tarasov naravni habitat: v gore oziroma v...
V Benetkah, eni najbolj obiskanih turističnih točk na svetu, preigravajo različne scenarije omejevanja množičnega turizma, ki duši mesto. Poskusno za...