Izpuščaj, ki ob pritisku ne izgine
Tovrstne okužbe zdravijo z intravenskim antibiotikom in podporno terapijo, na primer z dodajanjem tekočine, kisika in sredstvom za izboljšanje delovanja srčne mišice. Razlogov za tokratni slab izid ne poznajo v celoti. »Lahko gre za dedno nagnjenost k tovrstnim okužbam,« ugotavlja Pokorn.
Izid zdravljenja je boljši, kadar okužbe prepoznajo pravočasno, je poudaril, a včasih bolezen poteka izjemno hitro. Bolnik je lahko tako po Pokornovih besedah že v nekaj urah od pojava prvih bolezenskih znakov življenjsko ogrožen. Pediatri so, čeprav je omenjena bolezen redka, z bolezensko sliko dobro seznanjeni, je ocenil. Na meningokokno okužbo posumijo ob vročini z izpuščajem, ki ob stiskanju kože ne izgine. »Navadno je otrok videti bolan, večji otroci in odrasli pa navajajo močne bolečine v križu in udih oziroma v kosteh. V takšnem primeru je potreben takojšen pregled pri zdravniku in napotitev v bolnišnico,« je izpostavil Pokorn.
Umrlega otroka so pred premestitvijo v UKC Ljubljana zdravili po veljavnih smernicah, so sporočili iz novomeške bolnišnice. Epidemiološka preiskava se medtem osredotoča na iskanje ljudi, ki so bili z njim v tesnem stiku. Posameznikom, ki so bili z dečkom v takšnem neposrednem stiku v zadnjih sedmih dneh, v zaščitne namene predpisujejo antibiotik, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). »Osebe, ki niso opredeljene kot tesni kontakti, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za okužbo zanemarljivo majhno,« so pristavili.
Cepljenje le redko brezplačno
Pred meningokoknimi okužbami ščiti cepljenje. Obvezno zdravstveno zavarovanje ga zaenkrat pokrije le pri ljudeh, ki jih posebej ogrožajo, na primer pri bolnikih brez vranice. Priporočljivo je tudi za posameznike, ki službeno potujejo na območja s pogostejšim pojavljanjem meningokoknih okužb, in za ljudi, ki so lahko takšni okužbi izpostavljeni pri delu v laboratoriju. V teh primerih cepljenje plača delodajalec, za veliko večino prebivalcev pa je samoplačniško.
Starši, ki se odločijo za cepljenje svojega otroka proti meningokoknem meningitisu serogrupe B, lahko za to na primer odštejejo tudi okoli 290 evrov. Vsota je odvisna od tega, koliko odmerkov glede na svojo starost potrebuje otrok, nekoliko pa se razlikuje tudi od zavoda do zavoda. Zaradi nizke pojavnosti meningokoknih okužb v Sloveniji vključevanja tega cepljenja v letni program, ki bi zajelo vse otroke, zaenkrat niso predvideli, so nam včeraj sporočili z NIJZ. Zaščita tako za večino otrok ostaja samoplačniška.
Meningokoki so bakterije, ki pri ljudeh povzročajo različna vnetja, so pojasnili. Nevarna sta predvsem vnetje možganskih ovojnic in sepsa. Bolezen se prenaša z neposrednim tesnim stikom z bolnikom pa tudi preko kapljic iz nosu in žrela. »Nekateri ljudje imajo bakterije v nosu ali žrelu in sami nimajo nobenih težav, kljub temu pa jih lahko prenesejo na druge osebe,« so na NIJZ zapisali ob lanski smrti bolnika zaradi meningokokne sepse.
Za okužbo so v tem primeru najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki, posebej so dovzetne tudi osebe z okrnjeno imunostjo. Lani je bilo v Sloveniji do 18. decembra potrjenih šest invazivnih memingokoknih okužb, leto poprej sedem. Smrti zaradi teh okužb so zlasti v zadnjih letih redke. Med letom 2018, ko sta umrla dva bolnika, in lanskim letom, ko je umrl eden, niso bile meningokone okužbe usodne za nobenega od obolelih.
Baš: To je strah vsakega pediatra
»To je strah vsakega pediatra,« je o invazivnih okužbah povedal Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Sam se je z otrokom z meningokokno okužbo, ki pa je bolezen preživel, srečal pri delu v bolnišnici. »Moje osebno mnenje je, da bi morala biti vsa cepiva za otroke brezplačna,« je dejal. V Veliki Britaniji, kjer so cepljenje proti meningokoknim okužbam ob večjem številu obolelih že pred časom vključili v program v javnem zdravstvu, so po besedah Baša na primer ocenili, da je mogoče breme teh bolezni učinkovito zmanjšati le po tej poti. Prvi znaki so lahko zelo podobni drugim okužbam, je spomnil sogovornik, tudi ob hitrem ukrepanju pa se smrti ali resnim posledicam bolezni ni vedno mogoče izogniti.
