Obdobje od 9. maja 2023 do 8. maja 2024 je razglašeno za evropsko leto spretnosti. Tako želi evropska komisija spodbujati vseživljenjsko učenje in nasloviti pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile. Da gre za aktualno tematiko, je v začetku tedna potrdil tudi Zavod RS za zaposlovanje, ko so javnosti predstavili aktualne podatke. V povprečju je bilo lani vsak mesec brezposelnih 48.709 oseb, septembra smo dosegli celo najnižjo raven po osamosvojitvi Slovenije. Ker pa so razvita gospodarstva, tudi slovensko, v fazi korenite transformacije, prihaja do neskladij ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile. Izziv ostaja veliko povpraševanje delodajalcev po specifičnih delavcih. Najbolj iskani so delavci za preprosta dela, čistilci, zaposleni v gostinstvu, zdravstvu, izobraževanju, socialnem varstvu. Večinoma gre za kader, ki je že dalj časa deficitaren. » V naši zadnji raziskavi Napovednik zaposlovanja (jesen 2023) je več kot polovica delodajalcev (53,1 odstotka) sporočila, da so se v preteklih šestih mesecih soočali s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev,« poudarjajo na Zavodu za zaposlovanje. Slovenija se prav tako sooča z neizprosnim demografskim izzivom. »Zato je potrebna tudi delovna sila iz tujine, če želimo zadovoljiti svoje potrebe na trgu dela,« poudarja Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Tuji delavci predstavljajo 14,4 odstotka delovno aktivnih v Sloveniji, državljani EU predstavljajo 2 odstotka, državljani iz tretjih držav pa 12,4 odstotka delovno aktivnih. Največ tujcev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Tretji izziv je pomanjkanje znanja in spretnosti.
Učiti se, učiti se, učiti se
V okviru evropskega leta spretnosti se bodo okrepile naložbe v programe za prekvalifikacije in izpopolnjevanje delovne sile za hitrejši prehod v trajnostno gospodarstvo. V središču pozornosti so predvsem mala in srednje velika podjetja, v katerih se bodo spodbujali prekvalifikacije ter izpopolnjevanje znanja in spretnosti. Kar tri četrtine podjetij na ravni Evropske unije se sooča s težavami pri iskanju zaposlenih z ustreznimi spretnostmi. S pobudo evropskega leta želi komisija doseči, da se vsako leto vsaj 60 odstotkov odraslih udeleži usposabljanj za izpopolnjevanje spretnosti. Podatki Eurostata kažejo, da smo v Sloveniji na dobri petini, delež pa se je v 20 letih dvignil za dobrih 10 odstotkov odraslih, ki so vključeni v programe izobraževanja. Poseben poudarek je tudi na digitalnih znanjih. »Indeks digitalnega gospodarstva in družbe kaže, da 4 od 10 odraslih in vsaka tretja zaposlena oseba v Evropi nimajo osnovnih digitalnih znanj. S podobnimi izzivi se soočamo tudi v Sloveniji, kjer je delež odraslih z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji še vedno prenizek – zgolj 50-odstoten, kar znižuje našo konkurenčnost ter zavira možnosti za hitrejšo digitalno preobrazbo. Pomen vseživljenjskega učenja narašča tudi zato, ker smo sočasno priča hitremu staranju prebivalstva. Delež starejših od 65 let se je od osamosvojitve do danes podvojil, hitro pa se je povečeval tudi v zadnjem desetletju. Demografske projekcije kažejo, da se bo delež starejših od 65 let pri nas do leta 2050 povečal nad 30 odstotkov. Zanimivo pa je tudi dejstvo, da se je v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2022 povečala brezposelnost med mladimi do 29 let. Med brezposelnimi je trenutno 20,4 odstotka mladih. Da bi jim omogočili hitrejši vstop na trg dela, je delodajalcem na voljo subvencionirano zaposlovanje mlajših od 30 let za nedoločen čas. Delodajalcu je izplačana mesečna subvencija največ 18 mesecev, in sicer v višini od 300 do 420 evrov, odvisno od trajanja prijave mladih v evidenci brezposelnih in njihove izobrazbe. V Združenju Manager pri tem dodajajo: »V Sloveniji imamo še vedno rezervo pri povprečni stopnji delovne aktivnosti, saj mladi pri nas kasneje vstopajo na trg dela in ga hitreje zapuščajo kot na primer v državah, po katerih se radi zgledujemo. Stopnja delovne aktivnosti v razredih 15–29 let in 55–69 let je v Sloveniji znatno nižja kot na primer v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem ali Nizozemskem.«
