Vogt je leta 1979 na nekem kongresu v Salzburgu Grossa pozval, naj ne predava o umorih, ki so jih zagrešili duševno bolni, temveč naj raje kaj več pove o umorih duševno bolnih. Burna diskusija, ki se je zatem razvila v javnosti, je po več letih končno pripeljala do tega, da so Grossa obtožili umora in ga spravili pred sodišče, kjer ga je pred obsodbo rešil sodni izvedenec, ki mu je diagnosticiral napredovalo demenco. Kljub temu so Vogtovi napori rehabilitirali vsaj eno od preživelih žrtev otroške evtanazije na Spiegelgrundu. Friedricha Zawrela, ki je brez končane izobrazbe in brez sredstev za preživljanje pristal pred sodiščem zaradi premoženjskih deliktov, je namreč Gross, ko ga je Zawrel soočil z očitki o njegovi nacistični preteklosti, kot sodni izvedenec poslal za rešetke, kjer bi najbrž ostal še precej dlje, če se zanj ne bi zavzela Werner Vogt in novinar Wolfgang Hollrigll. Vogt, ki je sicer do zdravniškega poklica prišel po ovinkih, najprej je bil namreč učitelj na Predarlskem, je imel močan občutek za pravičnost, ki ga nikdar ni podredil drugim interesom. Kot zdravnik je pomagal v Nikaragvi, v romunskem Temišvaru in na Kosovu. Ustanovil je delovno skupnost Kritična medicina, s katero se je boril proti krivicam in nepravilnostim v zdravstvenem sistemu in predlagal boljše rešitve. Bil je eden od pobudnikov referenduma, ki je leta 2002 zahteval, da naj se v ustavo zapiše, da je Avstrija socialna država. Pod referendumsko pobudo se je podpisalo več kot 700.000 ljudi.