Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj za novega premierja imenoval dosedanjega ministra za šolstvo Gabriela Attala, najbolj priljubljenega in najmlajšega člana vlade. V prvem nastopu v novi vlogi je Attal pred Elizejsko palačo dejal, da bodo njegove prednostne naloge skrb za delovna mesta, odpiranje gospodarstva s poenostavljanjem birokracije in osredotočenje na mlade. Nekaj ur po imenovanju je obiskal poplavljeno mesto Pas-De-Calais.
V ponedeljek je na Macronovo zahtevo odstopila nepriljubljena 63-letna premierka Elisabeth Borne. Druga ženska na čelu francoske vlade v zgodovini je postala maja 2022 po Macronovi drugi izvolitvi za predsednika države in na položaju ostala tudi po parlamentarnih volitvah junija 2022, čeprav je na njih stranka predsednika države prvič po letu 2002 izgubila absolutno večino v skupščini. To je njo in Macrona močno oviralo pri vladanju zadnjih 18 mesecev. Tako sta denimo morala nepriljubljeno pokojninsko reformo, ki je zvišala starost upokojevanja z 62 na 64 let, sprejeti z odlokom vlade in mimo skupščine.
Brez dlake na jeziku
S 34 leti je Attal najmlajši predsednik vlade v zgodovini Francije. Vendar je izkušen, saj je bil 14 mesecev drugi človek finančnega ministrstva, pregled nad celotno vlado pa je imel kot njen govornik, kar je bil dve leti. Zadnjih šest mesecev je zlasti z ukrepi proti islamizmu in medvrstniškemu nasilju v šolah – katerega žrtev je bil kot gej nekoč sam – zelo dobro opravljal naloge ministra za izobraževanje. Pokazal je, da zna govoriti brez dlake na jeziku in reči bobu bob.
Macron se je zanj odločil, ker bi z Bornovo na čelu vlade doživel katastrofo na junijskih evropskih volitvah. Preseči poskuša krizo, ki je decembra njegovo stranko Preporod in vladno koalicijo pripeljala na rob razpada, ker se je vlada pri sprejemanju zakona o migracijah oprla na 88 skrajno desnih poslancev. Kar 59 od 251 poslancev Macronove stranke ni glasovalo za zakon. Več ministrov je nameravalo odstopiti, minister za zdravstvo je to tudi storil.
Macronu je tako njegove levosredinske volilce prevzela lista socialistov in Zelenih, ki jih vodi vse bolj vplivni Raphael Glucksmann. Macronovi stranki ankete na evropskih volitvah zdaj ne obetajo niti 15 odstotkov glasov, medtem ko naj bi skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen prepričljivo zmagal z okoli 30 odstotki. Torej hoče z mladim Attalom, ki je zelo priljubljen med Francozi, Macron preprečiti sramoten poraz na evropskih volitvah, ki bi ga močno oslabil. Attal zna veliko bolje kot Bornova nagovoriti Francoze in se zoperstaviti prav tako priljubljenemu 28-letnemu uradnemu voditelju Nacionalnega zbora Jordanu Bardellu. Vsekakor hoče Macron dati tudi nov zagon svojemu predsedovanju, saj bo Francijo vodil še več kot tri leta. Najbrž tudi upa, da bo Attal uspešnejši pri oblikovanju absolutne večine v skupščini.
Omejeno razmišljanje s svojo glavo
Za Macrona je zelo pomembno, da mu je premier lojalen in podrejen, kar je veljalo za Bornovo in bo najbrž tudi za Attala, ki mu dolguje svoj meteorski vzpon. Bo pa Attal verjetno bolj zmožen samostojnih odločitev. A vendar, Macron je leta 2020 s položaja premierja odstavil danes najbolj priljubljenega francoskega politika Edouarda Philippa, ker je preveč mislil s svojo glavo.
V vladi Attal ne bo imel avtoritete nad prekaljenim finančnim in gospodarskim ministrom Brunom Le Mairom, tudi ne nad notranjim ministrom Geraldom Darmaninom (oba, ki sta po prepričanju bolj desna, sta hotela postati premierja). Sicer ima avtoriteto nad njima Macron, ki postavlja ministre. Gre torej za Macronovo vlado in nekaj resnice je v trditvi voditelja radikalne levice Jean-Luca Mélenchona, da bo ob »monarhu predsedniku, ki vlada sam s svojim dvorom«, Attal »spet govornik vlade«.