V ameriškem letalskem oporišču Ramstein v Nemčiji je v torek potekalo zasedanje obrambnih ministrov kontaktne skupine za obrambo Ukrajine. Gre za več kot 50 držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji. Med njimi so članice Nata in EU, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Avstralija, Japonska, Južna Koreja in Kenija. Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov in seveda tudi slovenski Marjan Šarec.
Našli še 300 milijonov, 60 milijard pa ostaja zamrznjenih
Do tega sestanka je prišlo na pobudo ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina, ki zdaj Ukrajini zagotavlja, da ji bo Bela hiša še naprej stala ob strani. A predstavniški dom ameriškega kongresa – najbrž tudi pod vplivom favorita na predsedniških volitvah Donalda Trumpa – še vedno ni odobril 60 milijard dolarjev (55 milijard evrov) za letošnjo pomoč v orožju in strelivu Ukrajini. In jih najbrž tudi ne bo. Nemčija naj bi na primer pomagala le v višini 7 milijard evrov, Francija pa 3 milijard. Vsekakor bo evropska podpora Ukrajini brez ameriške veliko premajhna, da bi se ukrajinska vojska lahko zoperstavila sedanjemu vse večjemu pritisku ruske vojske.
»ZDA ne bodo pustile Ukrajine na cedilu,« je dejal Austin ob začetku srečanja v Ramsteinu. Še bolj neprepričljiv je bil, ko je govoril o odobritvi 60 milijard dolarjev. »Oba doma kongresa podpirata pomoč Ukrajini in sem optimist glede tega.« Spomnil pa je, da so pred enim tednom iz Bele hiše, ki sicer zdaj veliko pozornosti posveča tudi Gazi in Bližnjemu vzhodu, sporočili, da so zaradi nepričakovano privarčevanega denarja iz pogodb obrambnega ministrstva našli 300 milijonov dolarjev za začasno pomoč Ukrajini v strelivu in orožju. Šlo naj bi zlasti za topovske granate.
Prav zaradi pomanjkanja granat, ki imajo odločilno vlogo na fronti, naj bi se Ukrajina letos, kot se je izrazil neki visoki diplomat EU, borila »za preživetje«. Nedavno je nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič v Odmevih izjavil, da ruska vojska, ki je tudi v številčni prednosti, na fronti izstreli desetkrat več granat kot ukrajinska. Konec velike ameriške pomoči se že odraža na fronti, saj ruska vojska dosega zmage, za zdaj sicer manjše, ruska ofenziva pa bi lahko v prihodnjih mesecih prebila obrambno črto, ki jo Ukrajinci vse bolj utrjujejo s protitankovskimi jarki in minskimi polji.
Del krivde tudi v EU
Najbolj ranljivo je območje Harkova, drugega največjega ukrajinskega mesta. Pomanjkanje topovskih granat slabo vpliva tudi na moralo ukrajinske vojske, ki se poskuša braniti predvsem z brezpilotniki, s katerimi napada ne le tanke in topove, ampak tudi ruske ladje, rafinerije v Rusiji in vojaške objekte v ruskih mestih, zlasti Belgorod.
Del krivde za šibkost ukrajinske vojske nosi tudi EU, saj ji je pred enim letom obljubila milijon granat v letu dni, a jih je zaradi majhnih proizvodnih zmogljivosti doslej poslala le 520.000. Češka je zato februarja dala pobudo, da EU čim prej kupi za Ukrajino 800.000 granat zunaj Evrope. Šele leta 2026 bi evropska industrija na leto lahko proizvedla 2 milijona granat. Kot je zdaj dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell,bi Ukrajina vsak mesec potrebovala vsaj 200.000 granat, a EU jih bo letos iz svojih tovarn lahko dobavila le 70.000 na mesec (južnokorejski obrambni minister Shin Won Sik je nedavno izjavil, da je od septembra Severna Koreja v zameno za hrano Rusiji poslala 3,5 milijona topovskih granat). Borrell je zdaj tudi predlagal, da naj EU porabi 90 odstotkov zamrznjenega ruskega premoženja v Evropi za nakup orožja za Ukrajino, 10 odstotkov pa za spodbujanje ukrajinske oboroževalne industrije. V ponedeljek so članice EU pristale na sklad 5 milijard za pomoč Ukrajini, s katerim bodo države članice, ki pošiljajo orožje Ukrajini, za to deloma poplačane.