Lento aktualnega slovenskega avta leta nosi peugeot 308 in tako bo do predvidoma 13. januarja, ko bomo izbrali novega. Izbor s priponko 2024 je sicer že 32. po vrsti in nekaj posebnega tudi zato, ker so se spremenila pravila. Tako finalistov več ne izberejo bralci, poslušalci in gledalci sodelujočih medijev, temveč jih izberejo prav mediji. Samo kot opomnik, del izbora so Motorevija AMZS, Avto magazin, RTV Slovenija (Radio Val 202 in TV oddaja Avtomobilnost), Delo in Slovenske novice, Dnevnik in Nedeljski dnevnik, Večer in Avtomanija, Siol.net, Atmosferci in Avtomobilizem.com. Bralci, poslušalci in gledalci nato sodelujejo v drugem delu izbora, ko bo glasovanje potekalo tako prek tiskanih kot spletnih glasovnic. Glasovanje se bo začelo po objavi finalistov 4. decembra in bo trajalo do 5. januarja 2024 do 23.59. Pri tiskanih glasovnicah pa se bodo upoštevale vse glasovnice, ki bodo prispele v posamezno uredništvo do vključno 5. januarja 2024.
17 kandidatov smo preizkusili v enem dnevu
Zaradi spremenjenih pravil se nam je zgodilo nekaj, česar v 25-letni karieri avtomobilističnega novinarja ne pomnimo: kar 17 kandidatov smo preizkusili v enem dnevu (manjkal je le BMW serija 7/i7), in sicer na AMZS centru varne vožnje na Vranskem, pri čemer je bila naloga težja toliko bolj, ker je bilo med kandidati veliko premijskih vozil, ki s svojo ceno niso ravno primerna za žep povprečnega Slovenca, a so s svojimi voznimi lastnostmi, udobjem in prestižem še kako mikavna. Takšni so bili na primer BMW-ja serija 5/i5 in serija 7/i7, hyundai ioniq 6, lexus RX ter mercedesa GLC in razred E. Gre za avtomobile, ki si jih večina ne more privoščiti. Je torej takšen avto vsem odlikam navkljub sploh lahko slovenski avto leta? »Eno od pomembnih meril izbora je primernost za slovenski trg, kar je treba upoštevati. Vemo, kakšna je kupna moč povprečnega Slovenca in kakšen je naš standard. Zato bo avto za 200.000 evrov težko postal slovenski avto leta,« pravi Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije. Ali prevedeno: jeep avenger, katerega cenovna letvica se pričenja pri 22.900 evrov, ima veliko večje možnosti, da bo postal slovenski avto leta, kot pa BMW serije 7 (oziroma i7), za katerega je potrebno odšteti najmanj 114.150 evrov.
Konkurenca med 18 avtomobili je velika, izbrati pet finalistov pa se nam je vsem sodelujočim novinarjem zdela zahtevna naloga, pa čeprav smo vse dodobra preizkusili, tako med običajno kot tudi bolj dinamično vožnjo na poligonu. »Favorita nimam, že izbrati pet finalistov pa bo zahtevno, saj so si nekateri kandidati veliki tekmeci, Letos je izbor sorazmerno okrnjen zaradi tržnih razmer in zamikov pri predstavitvah novih modelov. Zato je letos del izbora le 18 avtomobilov, že prihodnje leto pa bo novosti občutno več. Če je naše delo letos težko, bo prihodnje leto še težje,« še pojasnjuje Poženel. Janez Martinčič, njegov kolega z Vala 202, pa mu pritrjuje: »Cena ima pri našem izboru veliko vlogo. Žal tisti najdražji avti ne morejo postati slovenski avto leta. Favorita nimam, težko bo izbrati že pet finalistov, saj je konkurenca izjemna. Napovedati, kdo bo slovenski avto leta, pa je skorajda nemogoče.«
Finalisti tisti, ki si to najbolj zaslužijo
Sprememba pravil izbora po vzoru evropskega avta leta naj bi zagotovila, da bo v finalu pet avtomobilov, ki si to najbolj zaslužijo, bralci, poslušalci in gledalci sodelujočih medijev pa bodo še vedno imeli svoj glas. »Način izbora smo spremenili iz več razlogov. Dejstvo je, da so avtomobili postali zelo kompleksni do te mere, da jih še mi, avtomobilistični novinarji, težko spoznamo, kaj šele naši bralci, poslušalci in gledalci. Tako se bomo izognili temu, da v finale pride kakšen avto, ki si tega ne zasluži. Izbor ima po novem bolj strokovno podlago, ljudstvo pa ima še vedno svoj glas, ki je enakovreden našemu, saj smo ljudskost izbora zadržali. Mislim, da je bila to dobra odločitev, saj je po 32 letih napočil čas za spremembe,« je prepričan Poženel, podobnega mnenja pa je tudi Martinčič: »Zgodbo smo obrnili na glavo, saj se je potrebno prilagajati razmeram. V preteklosti so se namreč v finale uvrstili tudi avtomobili, ki jim tam ni bilo mesta. Zato je dobro, da smo mi tisti, ki rečemo prvo besedo, nato pa damo priložnost še ljudem.« Preizkusiti 18 avtomobilov v nekaj urah seveda ni bil mačji kašelj, novinarji pa smo si bili enotni, da takšnega testnega dne v karierah kljub veliki kilometrini še nismo doživeli. Kaj bo šele prihodnje leto, ko naj bi bilo kandidatov v izboru več kot 30?
