Izraelsko vrhovno sodišče, ki ima v državi vlogo ustavnega sodišča, je na prvi dan novega leta z osmimi glasovi za in sedmimi proti razveljavilo glavni del sodne reforme sedanje vlade premierja Benjamina Netanjahuja, s katero bi se zmanjšala moč sodne veje oblasti. Gre za julija lani sprejet zakon, ki je vrhovnemu sodišču odvzel pristojnosti, da blokira oziroma razveljavi določeno zakonodajo oziroma odločitve vlade na podlagi tako imenovane doktrine razumnosti, ki ima v judovskem pravu dolgo tradicijo in se je izoblikovala skozi teorijo in prakso.
Novi zakon, s katerim so spremenili temeljni zakon, kot se v Izraelu imenuje ekvivalent ustave, je bil ves čas sporen. Kritiki so trdili, da koalicija s pomočjo večine v parlamentu z njim ruši ravnotežje in medsebojno nadziranje različnih vej oblasti.
Netanjahu, ki je vse bolj nepriljubljen, naj bi si prizadeval zmanjšati moč sodišč tudi zato, ker je obtožen korupcije. Januarja lani so se zaradi tega drsenja Izraela v neliberalno demokracijo začeli najbolj množični protesti v Izraelu od njegove ustanovitve leta 1948. Končali so se 7. oktobra, ko so hamasovci ubili okoli 1200 Izraelcev, okoli 240 pa so jih kot talce deportirali v Gazo.
Že skoraj tri mesece trajajoča vojna v Gazi, ki naj bi se v novem letu nadaljevala in ki je zaradi izraelskih napadov doslej terjala že več kot 22.000 smrtnih žrtev med Palestinci, torej ni ustavila vrhovnega sodišča. S svojo odločitvijo si je zadržalo pravico, da odloča v več pomembnih zadevah. Pred enim letom je denimo Netanjahuju preprečilo, da bi za notranjega ministra postavil voditelja verske stranke Šas, ker je bil obsojen zaradi utaje davkov.
Vlada: Sodišče se postavlja nad demokratično izvoljeni parlament
Glavni avtor sodne reforme in minister za pravosodje Jariv Levin je na Telegramu kritiziral odločitev vrhovnega sodišča in mu očital tisto, kar se očita vladi, to je, da je kršilo delitev oblasti na izvršilno, zakonodajno in sodno vejo: »S to odločitvijo imajo sodniki vso oblast, ki je v demokratični državi uravnoteženo razporejena med tremi vejami.« Tudi za druge člane vlade je nesprejemljivo, da se vrhovno sodišče postavlja nad demokratično izvoljeni parlament in onemogoča reformo, ki naj bi zmanjšala »preveliko moč sodne veje oblasti«.
Hkrati je Levin očital vrhovnim sodnikom, da so sprejeli to odločitev »v času vojne, kar škodi enotnosti, ki je nujna za uspeh« izraelske vojske. Podobno je zapisala Netanjahujeva stranka Likud, ki ji 54-letni Levin pripada: »Obžalujemo, da je sodbo, ki tako zelo deli izraelsko družbo, vrhovno sodišče sprejelo v času, ko se naši vojaki, tako tisti z desne kot z leve, borijo in tvegajo svoje življenje.« Vrhovnemu sodišču se je mudilo s to odločitvijo, ker bo januarja prenehal mandat dvema njegovima članoma.
Opozicija daje sodišču prav
Vodja opozicije in nekdanji sredinski premier Jair Lapid pa je na omrežju X pozdravil odločitev vrhovnega sodišča: »Tako se končuje težko leto konflikta, ki nas je od znotraj razjedalo in je vodilo do najhujše katastrofe v naši zgodovini.« Pri katastrofi misli na pokol 7. oktobra, ko naj bi Hamas izkoristil šibkost Izraela zaradi notranjega konflikta. Desnosredinski Beni Ganc, od oktobra novi član krizne vlade, prej pa opozicijski politik, zahteva, da se odločitev vrhovnega sodišča spoštuje.
Mnogi demokratično usmerjeni Izraelci se bojijo, da Netanjahu ne bo odnehal in se bo pri tem spet oprl na večino v parlamentu, njegove poteze pa bi lahko vrhovno sodišče potem spet razveljavilo in tako naprej. Vsekakor vladna večina, ki jo sestavljajo Netanjahujeva desničarska stranka Likud, skrajni desničarji in dve verski stranki, ostaja trdna, tudi če ne upoštevamo Gančeve sredinske stranke, ki od oktobra podpira vlado v vojni proti Hamasu. Trdna je ne le zaradi vojne, ampak tudi zato, ker hoče vsa ta desnica ostati na oblasti.
