»Zračne sile so uničile 71 napadalnih brezpilotnih letalnikov tipa šahed 131/136. Velika večina jih je bila uničena na območju Kijeva,« je na družbenih omrežjih zapisala ukrajinska vojska.
Po besedah župana Kijeva Vitalija Klička je alarm za zračni napad trajal šest ur, padajoči ostanki dronov pa so poškodovali več stavb po vsem mestu in povzročili požare, med drugim v eni stanovanjski stavbi in vrtcu. »Sovražnik nadaljuje s terorizmom,« je dodal. Med ranjenimi naj bi bil tudi 11-letnik.
Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da je po napadu brez elektrike v osrednjem delu Kijeva ostalo 77 stanovanjskih stavb in 120 drugih objektov. Dodalo je, da potekajo dela za obnovo dobave.
Alarmi ob napadu so se sicer sprožili tudi v regijah Sumi, Dnipropetrovsk in Mikolajiv. Nad regijo Dnipropetrovsk naj bi ukrajinske sile uničile tudi vodeno raketo. Skupno je sicer Rusija po navedbah ukrajinske vojske nad državo poslala 75 dronov, pri čemer so jih 74 sestrelili.
Na vzhodnem bregu reke Dneper je po navedbah Kijeva zaradi padajočih razbitin letalnikov zgorela visoka stavba.
Napad se je zgodil na dan, ko v Ukrajini obeležujejo dan spomina na žrtve gladomora oziroma velike lakote v letih 1932-1933, ko je v državi zaradi pomanjkanja hrane umrlo od sedem do deset milijonov ljudi.
Lakoti je botrovala takratna politika Sovjetske zveze pod vodstvom Stalina, ko so oblasti v okviru kolektivizacije kmetijstva ukrajinskim kmetom zaplenile pšenico in druge pridelke. Po oceni nekaterih zgodovinarjev je želel Stalin s tem v takratni sovjetski republiki Ukrajini zatreti vsakršne zametke neodvisnosti.
»Več kot 70 šahedov v noči na dan spomina na gladomor (...). Rusko vodstvo je ponosno na to, da lahko ubija,« je v luči tega na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Po njegovih besedah je poskušala Moskva Ukrajince podjarmiti in iztrebiti, kar pa ji ni uspelo.
Ob tem je zatrdil, da Ukrajina ne bo nikoli pozabila »grozljivih zločinov genocida« in pohvalil dejstvo, da je število držav, ki so gladomor priznale za nameren zločin nad Ukrajinci, vse večje. Slovenija je gladomor za genocid priznala maja letos.
Oblasti v Moskvi sicer zanikajo, da je lakoto v Ukrajini v letih 1932-1933 povzročila takratna sovjetska kmetijska politika in trdi, da je bila ta del širšega pomanjkanja, ki je prizadelo tudi ruske dele nekdanje skupne države.
