Madžarski premier Viktor Orban Evropski uniji ponovno grozi z vetom. Nasprotuje začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, o čemer bi moral jutri in v petek odločati evropski svet. Trdi namreč, da Ukrajina še zdaleč ni pripravljena na začetek pogajanj. Raje bi videl, da se Ukrajini podeli strateško partnerstvo, ki bi bila neke vrste večletna čakalnica na začetek pogajanj. Prav tako ne želi dati podpore dodatnim 50 milijardam pomoči za Ukrajino, ki bi jih v evropski proračun morale prispevati države članice.
S tema grožnjama veta ogroža ključne odločitve glede Ukrajine. »EU se pripravlja na veliko napako in to moramo preprečiti, tudi če jo želi narediti 26 članic. Če želimo dati podporo Ukrajini, nek geostrateški signal, potem dajmo to storiti vendar ne s članstvom,« pravi Orban in dodaja, da je zamisel o začetku pogajanj v tem trenutku absurdna, smešna in neresna.
Budimpešta bi trgovala in spet tudi ne
Vendarle pa ob vseh teh močnih tonih iz Budimpešte prihajajo tudi znaki, da bi Madžarska lahko popustila pri nasprotovanju Ukrajini, če bi evropska komisija sprostila vsa zadržana sredstva Madžarski, ki čakajo na izplačilo, ko bo Madžarska izpolnila 27 ciljev glede vladavine prava. Teh še ni. »Financiranje Madžarske iz EU in financiranje Ukrajine sta dve ločeni vprašanji. Toda če bo EU vztrajala, da se mora Ukrajina financirati iz spremenjenega proračuna EU, potem se ti dve vprašanji povežeta,« je pripravljenost na madžarsko popuščanje v zameno za sprostitev zadržanega denarja (gre za 10 milijard evrov) opredelil Balazs Orban, politični direktor v kabinetu madžarskega premierja.
V današnjem govoru v parlamentu sicer Orban tega morebitnega popuščanja ni omenjal. Dejal je, da Madžarska vztraja pri svojem odklonilnem stališču, da se Ukrajini odobri začetek pristopnih pogajanj z EU. V EU medtem Orbana z različnih diplomatskih ravni še naprej pozivajo, naj ne blokira ene izmed najpomembnejših odločitev prihajajočega vrha. »Ker se vojna vleče, moramo dokazati, kaj pomeni podpirati Ukrajino tako dolgo, kot bo potrebno,« je danes pred jutrišnjim zasedanjem voditeljev v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Ostro se je proti morebitni kravji kupčiji z Orbanom izrekla voditeljica skupine Socialistov in demokratov (S&D) v evropskem parlamentu Iraxte Garcia Perez. »Če bomo zdaj popustili Orbanu, nas bo še naprej izsiljeval. Predolgo se je tako poigraval z EU in že vrsto let pod zaščito Manfreda Webra in konservativne Evropske ljudske stranke. Kdo lahko še šteje, kolikokrat je Putinov trojanski konj ublažil sankcije EU proti Rusiji in odložil finančno pomoč Ukrajini? Evropski svet ne sme dovoliti, da država, ki je tako tesno povezana z Vladimirjem Putinom, narekuje zunanjo politiko EU.«
Tudi blokada Avstrije?
Za malce dvignjene temperature je pred vrhom poskrbel tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, ki je ta teden v parlamentu na poslansko vprašanje o širitvi dejal, da se predsednica komisije Ursula von der Leyen z evropskimi voditelji ni posvetovala o njenih namerah, da bi se z Ukrajino začelo pristopna pogajanja. Na drugo vprašanje poslanke je še dodal, da v trenutnih okoliščinah Avstrija ne more podpreti začetka pristopnih pogajanj, saj se ne sme Ukrajine favorizirati pred BiH.
Te besede kanclerja so nakazovale, da bi poleg Madžarske tudi Avstrija lahko nasprotovala začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino. Nehammerja je vodja svobodnjakov Herbert Kickl, ki s stranko FPO vodi v javnomnenjskih raziskavah pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto, pozval, naj še odločneje zavrne začetek pogajanj z Ukrajino. Po novi raziskavi Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR) sicer kar 52 odstotkov Avstrijcev meni, da se Ukrajina ne bi smela pridružiti EU. Le 28 odstotkov vprašanih njen vstop podpira.
BiH še vedno upa, da ji bo na tokratnem vrhu odobren začetek pogajanj z Evropsko unijo. Avstrija in Slovenija sta med njenimi večjimi zagovornicami.