Cerkev ni bila potem namenjena spremembi v kulturno prizorišče, država jo je dala v uporabo starokatoliški Cerkvi, ki je imela centralo v Zagrebu. Pozneje je starokatoliška občina v Ljubljani zamrla, usoda cerkve pa je postala odprta. Janševa vlada jo je namenjala vojski kot vojaško cerkev. Zdaj pa se odloča, ali naj bo del kulturnega prizorišča Križanke ali cerkveni objekt v službi križniškega reda. Možni sta obe rešitvi, vsaka od njiju ima svoj »ampak«, vode ne drži niti argument, da »cerkev mora ostati cerkev«, saj bi spoštljiva uporaba za kulturne prireditve in obenem ohranitev spomina na nekdanjo sakralno rabo ne skrunila objekta, ne argument, da bi cerkveni obredi hudo motili kulturne prireditve.
Želja Janševe vlade, da bi to bila specifična cerkev za vojsko, je stvar močno spolitizirala, česar ne odtehta argument križnikov o spominski vrednosti cerkve kot njihovega ustanovnega svetišča. Verske potrebe svojega reda namreč zadovoljujejo drugod, spomin reda pa bi bolje počastilo nekaj oznak v kompleksu Križank.
Božidar Debenjak, Ljubljana
