Mislim svoje mesto: Barcelona

Pred kratkim sem imel po dobrem desetletju ponovno priložnost obiskati Barcelono. Malo iz radovednosti, malo pa zaradi lokacije mojega sestanka sem si rezerviral prenočišče v hotelu precej daleč od središča mesta, v predelu, ki še vedno velja za revno industrijsko predmestje. Pričakoval sem vsaj malo mediteranske razpuščenosti, avtomobile, ki trobijo, ozke in zaparkirane pločnike. Pričakalo pa me je predmestje, ki ga v ničemer bistvenem nisem mogel ločiti od mestnega središča. Kakovostne ureditve javnega prostora in vgrajeni materiali, urejeni in široki pločniki, trgovine in lokali na vsakem vogalu in sodobne prometne ureditve. Po ožjih ulicah je promet povsod omejen na 30 kilometrov na uro s prednostjo kolesarjev. Kjer je prostor za dva vozna pasova, je eden namenjen dvosmerni kolesarski stezi, če je prostor še za en pas, je največkrat namenjen ločenemu pasu za avtobuse. Parkiranih avtomobilov je v javnem prostoru le za vzorec.