Na Slovaškem danes poteka drugi krog predsedniških volitev. Pomerila se bosta desnosredinski opozicijski kandidat Ivan Korčok, zunanji minister v letih 2020–2022, in levosredinski vladni kandidat Peter Pellegrini, premier v letih 2018–2020. Korčok je v prvem krogu 23. marca zmagal z 42,5 odstotka glasov, Pellegrini pa je dobil 37 odstotkov. Udeležba je bila 52-odstotna, kar je vsaj dvakrat več, kot napovedujejo ankete za evropske volitve, po katerih naj bi bila udeležba junija le 23-odstotna, daleč najnižja v EU (v Sloveniji, ki je prav tako pri repu, naj bi bila 29-odstotna).
Pellegrini v drugem krogu računa na glasove tretjeuvrščenega Štefana Harabina, proruskega »neodvisnega« kandidata, ki je dobil 12 odstotkov glasov. Homofobni in islamofobni Harabin je pred volitvami napovedal, da bo v primeru zmage najprej obiskal Rusijo, ne pa, kot je običaj, »Češke, ki podpira fašistično Ukrajino«.
Ker je aktualna slovaška vlada premierja Roberta Fica v dobrih odnosih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, lahko Pellegrini upa tudi na glasove četrtouvrščenega Krisztiana Forroja, kandidata madžarske manjšine, ki je dobil tri odstotke glasov.
Populistični premier Fico, ki se je lani jeseni po petih letih vrnil na oblast, bi seveda lažje vladal s Pellegrinijem v predsedniški palači. Z njim in njegovo stranko, ki je nastala prav z odcepitvijo od Ficove leta 2020, je namreč lani zakopal bojno sekiro in sestavil vlado.
Nagovarjanje proruskih volilcev, ki jih ni malo
Na prvi pogled predsedniške volitve na Slovaškem niso preveč pomembne, ker ima predsednik malo pristojnosti. Med drugim lahko sicer z vetom ustavi sprejetje zakona, kar pa lahko parlament izniči z absolutno večino vseh poslancev. In vendar so te volitve boj med prozahodnim taborom (Korčok) in taborom, ki je nezaupljiv do zahoda in pripravljen na dialog s Kremljem. Na vsak način si poskuša Pellegrini pridobiti številne proruske volilce, zato podpira odločitev vlade, da ustavi dobavo slovaškega orožja in streliva Ukrajini. Vlada in Pellegrini trdita, da se zavzemata za mir, kar pa Korčok razume kot kapitulacijo pred Putinom. Velja pa dodati, da ima Slovaška v EU najbolj prorusko usmerjeno prebivalstvo.
Eden vrhuncev proruske politike sedanje slovaške vlade je bilo srečanje Ficovega zunanjega ministra Juraja Blanarja z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v začetku marca, kar je Fico označil za »primer uravnotežene in suverene« zunanje politike, češki predsednik vlade Petr Fiala pa za »grožnjo evropski varnosti«.
Slovaška zunanja politika »štirih strani neba« sicer spominja na lovljenje ravnotežja med zahodom in vzhodom pri srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću, kateremu je Fico vse bolj podoben tudi zaradi avtoritarnih teženj. Pravzaprav je v marsičem naslednik Vladimirja Mečiarja, kontroverznega slovaškega premierja v letih 1990–1998, ki so mu na zahodu očitali avtokratske težnje in ki je bil najbolj odgovoren za to, da se Slovaška ni znašla med novimi članicami Nata ob prvi pohladnovojni širitvi leta 1999 ter da je zaostala pri približevanju Evropski uniji.
Premierjeve sporne poteze
Zdaj je Fico med drugim odpravil posebno tožilstvo za boj proti korupciji. Tudi z drugimi zakoni poskuša zaščititi sebe in svoje prijatelje pred pregonom. Ministrica za pravosodje v letih 2020–2022 Maria Kolikova je obtožila sedanje ministrstvo za pravosodje, da »je postalo ministrstvo za napade na neprimerne sodnike in za obrambo kriminalcev, ki so blizu Ficu«.
Premier si poskuša podrediti tudi javno televizijo. Morda je tudi zaradi vsega tega spornega početja Korčok predvsem v večjih mestih v prvem krogu prepričljivo zmagal. A to morda ne bo dovolj, da bi danes postal novoizvoljeni predsednik države in tako vsaj malce postavil protiutež vse bolj avtoritarnemu Ficu.
