Tisti petek, ko je sneg prekril Ljubljano, je skozi mesto šla povorka, kakšnih 150 ljudi, ki so vzklikali čudna gesla o poteptanih pravicah in uničujoči moči kapitala. Rogovci so v zares elitnem snežnem dekorju zaznamovali tretjo obletnico nasilnega izgona in opozorili, da nerazrešenih problemov z emigranti in brezpravnimi mesto ne sme pozabiti. »Amorfna gmota«, kot bi rekel Anderlič, je šla tudi mimo hiše »narodove elite«, Schellenburga. A za čuda: elite ni bilo doma. V vsej zgradbi ni bilo ene luči. Kaj naj to pomeni? Smo, bog ne daj, postali narod brez elite? Je ta morda zatavala v zametih, je skrbelo mokronoge protestnike. Ali pa je, so ugibali tisti z dovoljenjem za bivanje, Schellenburg potemkinova vas, ki se bo v toplih poletnih dneh izkazala le za elitni airbnb? (Foyer res izrazito spominja na turške hotele.)
Nato so se rogovci in podporniki, ki jih je pred morebitnimi napadi pohlepne elite skrbno varovala policijska četa, odpravili na kraj nesrečnega imena: v Rog. Tokra...
