Ameriške letalske sile so z britanskimi zavezniki napadle več kot 60 položajev hutijev na 16 lokacijah. Ciljali naj bi skladišča s strelivom, poveljniška središča, raketne sisteme in radarje zračne obrambe. O napadih so med drugim poročali iz prestolnice Sana, pristanišča Hudajda ob Rdečem morju, kraja Damar ter mesta Sada na severozahodu Jemna, ki velja za trdnjavo hutijev.

Predsednik ZDA Joe Biden je v četrtek sporočil, da so ameriške vojaške sile po njegovem navodilu skupaj z Veliko Britanijo ter ob podpori Avstralije, Bahrajna, Kanade in Nizozemske uspešno izvedle napade na cilje v Jemnu, ki jih hutiji uporabljajo za ogrožanje svobodne plovbe na eni najpomembnejših vodnih poti na svetu. Istočasno je izjavo podal tudi britanski premier Rishi Sunak, ki je sporočil, da so v odgovor na hutijsko oviranje mednarodne trgovine v samoobrambi sprejeli »omejene, nujne in sorazmerne ukrepe«.

V skupni izjavi, ki so se ji poleg omenjenih držav pridružile še Danska, Nemčija, Nova Zelandija in Južna Koreja, so izpostavili velik konsenz mednarodne skupnosti glede napadov proti hutijem. Zapisali so še, da so napade na položaje hutijev izvedli v skladu z neodtujljivo pravico do samoobrambe in dodali, da cilj ostaja deeskalacija napetosti v Rdečem morju.

Washington je od izbruha vojne med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas izvedel več napadov na domnevno proiranske oborožene skupine v Iraku in Siriji. Do četrtka pa se je izogibal neposrednim napadom na Jemen, saj si ni želel razširiti konflikta po regiji. Po navedbah Bidna so bili napadi na Jemen nujni, saj so ti začeli resno ogrožati svetovno trgovino. Poudaril je, da je bilo v 27 hutijskih napadih na ladijski promet prizadetih več kot 50 držav, več kot 2000 ladij pa je bilo prisiljenih preusmeriti plovbo.

Hutiji grozijo z novimi napadi

Kmalu po napadu je vodja hutijev Abdel Malek al Huti zagrozil, da ti ne bodo ostali brez odgovora. »Za to agresijo na Jemen ni opravičila, saj v Rdečem morju ni bilo nevarnosti za mednarodni ladijski promet (...), tarča pa so bile in bodo ostale izraelske ladje ali tiste, ki plujejo v pristanišča v okupirani Palestini,« je sporočil tiskovni predstavnik hutijev.

»Američani in Britanci naj ne verjamejo, da se bodo izognili kazni naših oboroženih sil. Veselje agresorjev ne bo dolgo,« je danes sporočil vrhovni politični svet hutijev. Hutiji sicer trdijo, da ladijski promet napadajo iz solidarnosti s Palestinci, ki več kot tri mesece trpijo pod izraelsko ofenzivo. Ob tem poudarjajo, da bodo nadaljevali napade v Rdečem morju ter dodajajo, da so interesi ZDA in Velika Britanija sedaj postali legitimni cilji za njihove sile.

Na tisoče Jemencev se je v znak protesta proti ameriškim in britanskim napadom podalo na ulice prestolnice Sana in mesta Sada. Demonstranti so vzklikali, da jim napadi ne bodo odvzeli poguma, tudi če bo to pomenilo svetovno vojno. Iz sveta se medtem vrstijo odzivi na ameriške in britanske napade.

Svarila pred dodatno destabilizacijo regije

Iran, ki velja za tesnega zaveznika jemenskih upornikov, je pričakovano izrazil neodobravanje nad vojaškimi operacijami zahodnih sil. Opozoril je, da gre za očitno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Jemna ter za kršitev mednarodnega prava. Napadi pa bi lahko po navedbah Teherana privedli do dodatne destabilizacije regije.

Rusija je pozvala k zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, ki naj bi potekalo danes dopoldan po krajevnem času v New Yorku. Ko je VS ZN nazadnje zasedal na temo hutijev, je sprejel resolucijo, ki upornike poziva k ustavitvi napadov na ladje v Rdečem morju. Tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva v Moskvi Marija Zaharova je napade označila kot še en dokaz, kako ZDA in Velika Britanija izkrivljajo resolucije VS ZN ter zaničujejo mednarodno pravo z namenom zaostritve razmer v regiji.

Savdska Arabija je izrazila zaskrbljenost in pozvala k zmanjšanju napetosti v regiji. Rijad sicer mednarodno priznani jemenski vladi že več let nudi oporo v njenem boju z uporniškimi hutiji. Jordanija in Oman sta opozorila, da bi izraelska ofenziva v Gazi lahko v konflikt potegnila celotno regijo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je poudaril, da napadi predstavljajo nesorazmerno uporabo sile. ZDA in Veliko Britanijo je obtožil, da si Rdeče morje želita spremeniti v pokol.

Kitajska je izrazila zaskrbljenost nad razmerami in vse vpletene pozvala k zadržanosti. Francosko zunanje ministrstvo je krivdo za eskalacijo naprtilo hutijem. Zveza Nato pa je v odzivu na napade sporočila, da so bili ti namenjeni zaščiti ladijskega prometa v Rdečem morju in Iran pozvala, naj pritisne na hutije.

Na napade se je odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je opozorila na nevarnost zaostritev razmer v regiji. Kot je dejala, te napadi v regijo vnašajo novo dinamiko, ki da lahko še dodatno zaplete razmere na Bližnjem vzhodu. Obsodila je hutijske napade na mednarodni pomorski promet, ki po njenih besedah posredno vplivajo tudi na Luko Koper.

Zaradi hutijskih napadov na ladje naj bi tudi EU začela razmišljati o vzpostavitvi pomorske operacije v Rdečem morju po vzoru ZDA in zaveznic, ki so decembra v Rdeče morje poslale bojne ladje. Španija je sodelovanje v misiji EU že zavrnila.

ZDA kljub napadom na hutije ne želijo konflikta z Iranom

ZDA kljub napadom na jemenske hutije, ki jih podpira Iran, ne iščejo konflikta z islamsko republiko, je danes sporočila Bela hiša.  »Ne iščemo konflikta z Iranom. Ne želimo dodatne eskalacije razmer in ne vidimo razloga, da bi se zaostrile bolj kot v zadnjih dneh,« je danes za ameriško televizijsko mrežo MSNBC povedal tiskovni predstavnik Sveta ZDA za nacionalno varnost John Kirby.

»Sicer pa se dobro zavedamo, da Iran podpira hutije. Vemo, da jim dobavlja rakete in brezpilotne letalnike, ki jih uporabljajo za napade na mednarodni ladijski promet. Jasno smo povedali, da bi moral Iran to podporo ustaviti,« je dodal. Kirby je jemenske upornike posvaril, naj se ne odzovejo na nedavne napade Velike Britanije in ZDA.

Poleg tega so oblasti v Washingtonu danes napovedale sankcije proti dvema podjetjema v Hongkongu in Združenih arabskih emiratih, ki naj bi po navedbah ameriškega finančnega ministrstva v sodelovanju s finančnim posrednikom hutijev Saidom al Džamalom trgovali z iranskim blagom. »Prihodki od prodaje omenjenega blaga služijo za podporo hutijem in njihovim nenehnim napadom na mednarodni ladijski promet v Rdečem morju in Adenskem zalivu,« je sporočilo finančno ministrstvo ZDA.

.

Hutiji vojna napad ZDA BIDEN