Prvi decembrski ponedeljek je pospremilo poročanje o mrazu. Na Agenciji RS za okolje (Arso) so ob običajni vremenski napovedi za začetek tedna zaradi pričakovanih nizkih temperatur objavili tudi rumeno opozorilo za vso državo. A takšne temperature (ponekod na severu države naj bi zjutraj namerili okoli –12 stopinj Celzija, drugod pa od –9 do –4) za ta čas v letu niso nič presenetljivega. Zakaj nas torej Arso sredi zime izrecno opozarja, da lahko pričakujemo nekaj stopinj pod ničlo? Državljani tudi sicer v zadnjem času opažajo, da so Arsova vremenska opozorila vse pogostejša.
So po poplavah zaostrili izdajanje opozoril?
Meteorolog Branko Gregorčič z Arsa nam je povedal, da se sistem izdajanja opozoril ni spremenil in da na agenciji sledijo poenoteni evropski metodologiji izdajanja opozoril oziroma sistemu evropskega opozorilnega portala Meteoalarm. Ta predvideva opozorila treh stopenj – rumeno, oranžno in rdeče –, kriteriji zanje pa so glede na klimatske značilnosti po posameznih območjih in parametrih različni. »Rumeno opozorilo pomeni, da lahko pričakujemo dogodek, ki za naše območje sicer ni izjemen, a lahko vseeno povzroča določene nevšečnosti,« je razložil Gregorčič in dodal, da takšnega opozorila ob objavi na njihovi spletni strani ne spremlja dodaten tekst. Tak primer so bile po njegovih besedah tudi včerajšnje temperature po državi: »Seveda minus v decembru ni nekaj izjemnega, zato je bila tudi izdana stopnja vremenske ogroženosti zgolj rumena. Ta barva se ne šteje toliko kot opozorilo, ampak bolj kot preventivni namig. S tem želimo dati ljudem misliti, da je morda treba zaščiti kakšno rastlino ali jo prestaviti z zunanje lege ali pa zapreti oziroma izprazniti sistem vodne napeljave na vrtu.«
Oranžno opozorilo po drugi strani pomeni, da lahko pričakujemo vremenske dogodke, ki so intenzivni in dokaj redki. To so na primer dogodki, ki se glede na posamezen vremenski parameter pojavijo nekajkrat na leto. Vreme lahko v teh primerih ogroža imetje in izjemoma tudi življenja. Rdeče opozorilo pa pomeni, da meteorologi z veliko gotovostjo pričakujejo nevarno vreme s posledicami večjih razsežnosti. Vreme v teh primerih ogroža imetje in tudi življenja. »Takšni dogodki se praviloma pojavljajo redko, niti ne nujno vsako leto,« je dodal Gregorčič.
A letošnje leto je Sloveniji vendarle prineslo nadpovprečno število vremenskih ujm, zato je bilo več tudi izdanih opozoril Arsa. Po besedah Gregorčiča so na agenciji letos izdali 43 opozoril oranžne in rdeče stopnje, medtem ko so jih v enakem obdobju lani 36, predlani pa 33. Njihova statistika tudi sicer kaže, da je ekstremnih vremenskih dogodkov pri nas vse več. »Zaradi toplejšega ozračja je v zraku več vodne pare, več energije za vremenske procese. S tem se povečuje tudi verjetnost za intenzivnejše nalive in druge vremenske nevšečnosti,« je dejal Gregorčič in dodal, da opažajo zlasti povečevanje intenzitete in števila vročinskih valov v poletnem času, pa tudi vremenskih ujm, kot so nalivi in močne nevihte s spremljajočim zelo močnim vetrom in udari strel.
Vtis, da je vremenskih opozoril vse več, lahko sicer po besedah meteorologa verjetno pripišemo tudi povečani pozornosti in zanimanju javnosti ter izboljšanju komuniciranja agencije. Ali in kakšne spremembe so na Arsu uvedli po poletnih poplavah, ko je bilo mogoče slišati tudi kritike na račun nezadostnih opozoril za javnost? »Samega sistema izdaje opozoril nismo spreminjali, saj menimo, da je ta ob doslednem izvajanju še vedno uporaben. Razumeti je treba tudi, da so dogodki, kot je bil žledolom leta 2014 ali letošnje poplave, izredni dogodki, ki imajo redko povratno dobo ali pa povratno dobo recimo deset let. Sistem napovedovanja je takim dogodkom zelo težko prilagoditi,« pravi Gregorčič. »Po letošnjih poplavah smo sicer imeli več sestankov, na katerih smo analizirali naše ravnanje ob tem dogodku, govorili pa smo tudi o možnostih za izboljšanje sistema za izdajo opozoril.« Ena od možnosti je sprememba števila regij za potrebe opozarjanja. Slovenija je namreč trenutno v skladu z osnovnimi priporočili portala Meteoalarm razdeljena na pet območij, vendar bi po besedah Gregorčiča zaradi velike klimatske raznolikosti naše države lahko število in obliko regij v prihodnje spremenili.
