Po navedbah Hamasa naj bi izraelski izstrelki ponoči zadeli tri stanovanjske stavbe v Rafi. V napadu je umrlo več ljudi, med njimi tudi palestinski novinar, mnogi pa naj bi bili ujeti v ruševinah, poroča katarska televizija Al Jazeera. Izraelska vojska napadov in števila žrtev v Rafi ni potrdila, sporočila je le, da je v operaciji v mestu ubila financerja Hamasa Subija Fervano. »Fervana je med vojno vojaškemu krilu Hamasa nakazoval sredstva in se zavedal, da bodo ta ključna za nadaljevanje spopadov,« je dodala vojska.
Izraelske sile so vnovič napadle tudi begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze. V napadih je bilo ubitih najmanj 13 Palestincev, še 75 je bilo ranjenih, od tega več deset huje. Taborišče je sicer pogosta tarča izraelske vojske, samo v nedeljo je bilo tam ubitih 110 Palestincev. Britanski BBC poroča tudi o novih izraelskih napadih na Han Junis na jugu in na osrednji del Gaze ter o racijah na zasedenem Zahodnem bregu.
Na Zahodnem bregu je izraelska vojska danes porušila družinsko hišo Palestinca, obtoženega umora dveh Izraelcev avgusta v mestu Huvara. Izrael sicer redno ruši domove Palestincev, ki jih obtoži napadov na Izraelce. Po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa so med rušenjem hiše izbruhnili spopadi med Palestinci in izraelskimi vojaki, več Palestincev pa je bilo aretiranih.
Hamas je medtem danes izvedel raketni napad na več izraelskih mest in vasi. Alarm zaradi nevarnosti raketnih napadov se je med drugim sprožil v Tel Avivu. Izrael podrobnosti o napadih ni podal, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V VS danes ponovno glasovnje o resoluciji, ki poziva k nujni in trajni prekinitvi ognja
Varnostni svet Združenih narodov bo ob vse večjem mednarodnem pritisku k zmanjšanju števila civilnih žrtev danes ponovno glasoval o resoluciji, ki poziva k nujni in trajni prekinitvi ognja v Gazi ter varnemu in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči, poroča britanski BBC.
Prvotno bi glasovanje moralo potekati že v ponedeljek, a so Združeni arabski emirati, ki so osnutek resolucije predložili VS ZN, zahtevali, da se glasovanje preloži in omogoči nadaljevanje pogajanj o vsebini osnutka, da bi pridobili podporo ZDA. Varnostni svet ZN bo tako novo pobudo za prekinitev spopadov obravnaval deset dni po tem, ko mu zaradi veta ZDA ni uspelo sprejeti podobne resolucije.
V več kot dveh mesecih izraelskih napadov na Gazo je po najnovejših podatkih Hamasa število žrtev naraslo na 19.667, še več kot 52.580 pa je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Unicef: Gaza je najnevarnejši kraj za otroke na svetu
Gaza je postala najnevarnejši kraj na svetu za otroke, je danes po obisku te enklave izjavil tiskovni predstavnik Sklada ZN za otroke (Unicef) James Elder. Opozoril je, da otroci niso varni niti v bolnišnicah niti na območjih, ki jih je Izrael razglasil za varna. Zaradi katastrofalnih razmer v enklavi pa se širijo tudi bolezni.
»V zadnjih 48 urah je bila največja še delujoča bolnišnica Naser v mestu Han Junis dvakrat tarča obstreljevanja. V njej se je poleg velikega števila otrok, ki so bili huje ranjeni že v napadih na njihove domove, zateklo tudi na stotine tistih, ki iščejo varnost,« je na novinarski konferenci v Ženevi dejal Elder, ki je pred tem skoraj dva tedna preživel v Gazi.
»Jezen sem, da otroke, ki okrevajo v bolnišnicah, nato v teh bolnišnicah ubijejo. Kam naj torej gredo otroci in njihove družine? V bolnišnicah niso varni. V zavetiščih niso varni. Zagotovo pa niso varni niti na tako imenovanih varnih območjih,« je poudaril. Spomnil je, da so ZN večkrat opozorili, da varna območja ne morejo biti varna, če so enostransko razglašena. Prav tako bi na teh območjih moral biti zagotovljen dostop do osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila, je dejal. »Vendar pa je v trenutnih razmerah ustrezna oskrba takšnih območij nemogoča. O tem sem se prepričal na lastne oči,« je dodal.
Eno stranišče za 700 otrok in družinskih članov.
Elder je pojasnil, da varna območja, ki jih je razglasil Izrael, sestavljajo majhni kosi nerodovitne zemlje, deli ulic in napol zgrajene stavbe, ki so brez vode, zavetja pred mrazom in dežjem, pa tudi brez sanitarij. dastavbe,so brez vode, zavetja pred mrazom in dežjem, pa tudi brez sanitarij.
»Trenutno je v Gazi v povprečju na voljo približno eno stranišče za 700 otrok in družinskih članov. Tako imenovana varna območja pa so postala območja bolezni,« je dodal. Poročal je o porastu primerov diareje, respiratornih bolezni in podhranjenosti pri otrocih ter v luči tega opozoril, da bi lahko število smrtnih žrtev otrok zaradi bolezni preseglo število žrtev izraelskega bombardiranja, piše na spletni strani Unicefa.
Tudi tiskovna predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margret Harris je danes opozorila, da so razmere v bolnišnicah v Gazi nesprejemljive, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Osebje se komaj premika, celo v enotah intenzivne nege, saj pacienti ležijo povsod po tleh. Tisti s hudimi bolečinami najprej prosijo za vodo in hrano, ne pa za zdravila,« je še dodala.
ZDA sestavile koalicijo za zaščito ladij v Rdečem morju
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je v ponedeljek naznanil koalicijo desetih držav pod vodstvom ZDA, ki bodo sodelovale pri zaščiti ladij v Rdečem morju, ki so vse bolj izpostavljene napadom Hutijev iz Jemna. Poleg ZDA bodo v koaliciji za zaščito plovbe po navedbah Pentagona sodelovale še Velika Britanija, Bahrajn, Kanada, Francija, Italija, Nizozemska, Norveška, Španija in Sejšeli. Nekatere države bodo sodelovale z vojaškimi patruljami, druge bodo zagotavljale obveščevalno podporo na jugu Rdečega morja in v Adenskem zalivu.
»Gre za mednarodni izziv, ki zahteva kolektivno akcijo. Zato najavljam ustanovitev operacije Zaščitnik blaginje,« je Austin naznanil v sporočilu za javnost, ki ga je objavil Pentagon. Sodelovale bodo tudi nekatere druge države, ki pa ne želijo biti imenovane, poroča ameriška televizija ABC, ki se sklicuje na neimenovanega uradnika Pentagona. Operacijo, poimenovano Zaščitnik blaginje, bo usmerjala delovna skupina, ki je bila sestavljena aprila lani za izboljšanje varnosti v Rdečem morju. V njej sodeluje 39 držav.
Španija zavrnila trditve ZDA, da se je pridružila koaliciji
Španija je sicer danes zavrnila trditve ZDA, da se je pridružila koaliciji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Madrid je tu odvisen od odločitev Evropske unije in zveze Nato ter se ne bo enostransko in ločeno pridružil ameriški pobudi, so sporočili iz španskega obrambnega ministrstva. Ob tem so spomnili, da bi morali za operacijo v Rdečem morju verjetno okrniti misijo EU Atalanta proti somalijskim piratom v Indijskem oceanu, ki so od vojne v Gazi prav tako bolj aktivni. Trenutno imajo v Indijskem oceanu že fregato in se jim ne zdi smiselno, da bi jo sedaj poslali v Rdeče morje.
Italijanska mornarica pa je sporočila, da bodo v prihodnjih dneh premestili eno od svojih fregat v Rdeče morje, čeprav je bila premestitev sprva napovedana za februar v okviru misije Atalanta. »Italija bo skupaj z mednarodno skupnostjo prispevala svoj del v boju proti terorističnim, destabilizacijskim aktivnostim Hutijev,« je sporočil obrambni minister Guido Crosetto.
Austin je medtem danes na virtualnem srečanju o povečani grožnji na Rdečem morju govoril s predstavniki 43 držav ter EU in zveze Nato, ob tem jih je povabil, naj se pridružijo koaliciji. Na srečanju je še obsodil napade Hutijev na mednarodni ladijski promet in svetovno trgovino, saj da gre za napade brez primere, ki ogrožajo prost pretok trgovine, je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona.
V Bruslju so danes ponovili, da obsojajo napade Hutijev, saj da gre za nesprejemljivo kršenje mednarodnega prava. Zagotovili so, da so neprestano v stiku s partnerji znotraj EU in po svetu. »To je mednarodni problem, ki potrebuje mednarodno rešitev,« je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije, a se ni neposredno odzval na poziv ZDA.
Hutiji napoveduheho nadaljevanje napadov
Hutiji so že napovedali nadaljevanje napadov. Napadi Hutijev, ki trdijo, da napade izvajajo zaradi izraelskega ubijanja civilistov v Gazi, so doslej poškodovali že več ladij, nekaj ladjarskih podjetij pa je že odpovedalo plovbo na območju.»Tudi če bo Ameriki uspelo pri mobiliziranju celotnega sveta, se naše vojaške operacije ne bodo končale,« je na družbenem omrežju X zapisal predstavnik Hutijev Mohamed al Buhaiti. Tiskovni predstavnik upornikov pa je sporočil, da bo koalicija pod vodstvom ZDA namenjene le obrambi Izraela in militarizaciji morja. »Kdorkoli namerava razširiti konflikt, bo moral biti pripravljen prevzeti odgovornost za ta dejanja,« je dodal.
ZDA so medtem zaradi napadov Hutijev zahtevale tudi izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. V ponedeljek so o tem potekala posvetovanja, vendar odločitve ni bilo.
