Sartorius je vodilni mednarodni partner za raziskave na področju znanosti o življenju in biofarmacevtske industrije. Skupina ima sedež v Göttingenu v Nemčiji, okoli 60 proizvodnih in prodajnih lokacij po vsem svetu ter 15.000 zaposlenih. Leta 2022 je podjetje ustvarilo promet v višini približno 4,2 milijarde evrov, ajdovski Bia Separations pa so prevzeli leta 2020. Razvijajo in proizvajajo vodilne produkte za čiščenje in analizo velikih biomolekul, kot so virusi, plazmidi in mRNA, ki se uporabljajo v cepivih ter v celičnih, genskih in drugih naprednih terapijah. Laično njihovo področje dela pojasni sodirektorica Sartorius BIA Separations dr. Jana Krapež Trošt: »Predstavljajte si, da imate juho, v kateri so sestavine, ki so zdravilne, in take, ki niso. Naši filtri omogočajo, da ločimo zdravilne sestavine od ostalih in tako odstranimo vse, kar ni zdravilno.« Zaposlujejo 240 sodelavcev, od tega dve tretjini vsaj z univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo. Njihova vizija je dolgoročna stabilnost, tako globalna kot lokalna. Njihove glavne stranke so manjša podjetja v Ameriki, ki razvijajo zdravila na področju genske in celične terapije. Leta 2030 naj bi zaživel kampus, v katerem bodo proizvajali sterilne kromatografske kolone, ki se uporabljajo v celičnih in genskih terapijah, pričakujejo pa tudi nove izpeljave produktov, prav tako dopuščajo možnost, da bo zrasla še ena dodatna stavba, kjer bo lahko Sartorius razvijal in proizvajal nove produkte.
Gibljiv delovnik
Kar se kadrovske politike tiče, dr. Jana Krapež Trošt izpostavi, da so ponosni zlasti na zaposlitveni postopek. Opiše, da se spomni, kako je dr. Aleš Štrancar, direktor Sartorius BIA Separations, na razgovoru jasno dejal, da ga ne zanima, ali ima doktorat, temveč kako bo delala. Postopek izbora je strukturiran tako, da ga vodijo trije člani, ki izberejo tri kandidate. Ti nato pridejo za en dan na delovno mesto. Tako naredijo obojestranski preizkus, ali je kandidatu delo všeč, po drugi strani pa lahko člani ekipe začutijo novinca in presodijo, kdo najbolj sodi mednje. Poskusna doba traja tri leta. »Timbildinge organiziramo oddelčno vsaj dvakrat na leto. Način dela in komunikacije gradimo na osebnem odnosu in dostopnosti. Z vidika trga nas stranke vidijo kot odzivne in fleksibilne, interno, kot zaposlovalec, pa skušamo biti družini prijazno okolje.« Delovnik je gibljiv od 6. do 18. ure, v tem okviru vsak zaposleni lahko izbere svojih optimalnih osem ur dela, seveda usklajeno z vodjem. »Največkrat si zaposleni prilagajajo čas glede na starost otrok. Kljub temu, da smo proizvodno podjetje, smo, kar se tega tiče, prilagodljivi. Imamo namreč veliko mladih mamic, prav tako je v menedžmentu 60 odstotkov žensk,« dodaja Krapež-Troštova.
Kampus, vreden 9 milijonov
V zadnjih letih je Ajdovščina veliko naredila na področju stanovanjske politike, bili naj bi drugi v Sloveniji po številu stanovanj na prebivalca, poleg tega namerava občina zazidalna zemljišča še širiti, kar je spodbudna novica za velikopotezne načrte Sartoriusa. Kampus bo oblikovan po vzoru kampusa na sedežu podjetja v nemškem Göttingenu in bo prvi tovrsten kampus v Sloveniji. Investicija v vrednosti približno 9 milijonov evrov v sosednjo stavbo (prej v lasti Codognotta) bo dodala 4500 m² k obstoječi površini, ki trenutno znaša 8800 m². Vselitev v nove prostore je načrtovana v začetku leta in bo označila začetek razvoja kampusa. Projekt je financiran iz lastnih sredstev podjetja in matične družbe s sedežem v Nemčiji. Znotraj Sartoriusa prihaja do sprememb, saj targetirajo na nove tehnologije, ustanavlja se nova divizija. »Podjetij, kot smo mi, je osem, skupno od 1000 do 1300 ljudi, kampus pa bo predvidoma ustvaril 200 novih delovnih mest,« pojasni Krapež-Troštova. Meni, da so prihodnost zdravila za bolezni, ki si jih trenutno še niti ne predstavljamo, ter napredni načini, recimo zdravljenje sladkorne bolezni namesto z inzulinom z gensko terapijo. Razvoj takih zdravil pa je seveda drag, saj so personalizirana in zahtevajo visoko izobraženi kader. Oktobra, ko je Sartorius razkril svoje načrte javnosti, je predsednik državnega sveta Marko Lotrič izpostavil pomen ravno takih delovnih mest: »Slovenija je država z bogatim strokovnim znanjem ter delavnimi in inovativnimi ljudmi z različnih področij. Prav je, da se spodbuja delovanje podjetij, v katerih lahko visoko izobraženi kader, tisti najbolj zagnani posamezniki, najde svoje mesto – le tako bomo preprečili odliv mladih talentov v tujino.« Dober primer tega je tudi dr. Jana Krapež Trošt, ki se je po štirih letih delovanja v ZDA vrnila v Slovenijo, rekoč, da na Ameriko, kar se poslovnega okolje tiče, zre pozitivno, z vidika kvalitete družinskega življenje pa je v Sloveniji lepše: »Najlepše je živeti tu in potovati v Ameriko.«
