»Na ministrstvu za zdravje menimo, da so pacienti tisti, ki so šibkejši, in da se moramo torej takrat, kadar se postavi dvom, kdo ima pravico, postaviti na stran pacientov,« je uvodoma dejala Jasna Humar, v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje in poudarila, da imajo zdravniki »pravico do stavke, istočasno pa imajo tudi bolniki pravico do oskrbe,« zato lovijo ravnotežje med pravicami enih in drugih.
Humar: »Stojimo na stališču, da se bolniški listi izdajajo!«
Po besedah Humarjeve so pacienti v času stavke zdravnikov in zobozdravnikov največkrat potarnali zaradi neizdajanja bolniških listov. »Dejstvo je, da lahko neizdaja bolniškega lista bolniki hudo poslabša socialni status,« je poudarila in še pojasnila, da tudi socialno področje sodi v definicijo zdravja, zato menijo, da je poslabšanje socialnega statusa za bolnika lahko tudi poslabšanje zdravja v širšem smislu.
Direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Ana Vodičar je izpostavila, da je bolniški list pomemben, da delavec opraviči svojo odsotnost z dela, saj lahko sicer po delovnopravni zakonodaji sledijo posledice, tudi odpoved delovnega razmerja. Prav tako pa je bolniški list pomemben zaradi samega obračuna nadomestila plače, saj sta iz njega razvidna obdobje in razlog odsotnosti z dela, na podlagi katerega se obračuna tudi različna višina nadomestila plače. Pri tem jo je podprla tudi Humarjev in še enkrat poudarila: »Stojimo na stališču, da se bolniški listi izdajajo«.
Na vprašanje, na koga naj se pacient v primeru, če zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, obrne, je Vodičarjeva odgovorila, da najprej na vodstvo zdravstvenega zavoda, če pa pacient tam ni uspešen, se lnaj potem obrne na zdravstveni inšpektorat, ministrstvo za zdravje in ZZZS.
Inšpektoratu predlagali nadzor nad zagotavljanjem pravic bolnikov
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je zdravstvenemu inšpektoratu poslal predlog za izvedbo inšpekcijskega nadzora glede zagotavljanja pravic bolnikov v času stavke zdravnikov. Ocenjuje namreč, da bi bili zaradi stavke nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin slabše obravnavani. Kot je navedel v dopisu inšpektoratu, nekatere ambulante družinske medicine bolnikom v času stavke omejujejo naročanje po elektronskih poteh in po telefonu oziroma komunikacijsko dostopnost zdravnikov. Nekateri zdravstveni domovi so bolnikom z obvestili ob vhodih zavodov in na spletnih straneh sporočali, da je zaradi stavke zdravnikov omejeno tudi izdajanje nenujnih receptov, potrdil ali bolniških listov.
Zagovornik opozarja, da iz nekaterih javno dostopnih navodil za stavko izhaja, da bi lahko bili zaradi stavke slabše obravnavani nekateri bolniki na podlagi njihovih osebnih okoliščin zdravstvenega in premoženjskega stanja, invalidnosti, starosti, kraja bivanja, starševstva, družinskega statusa in nosečnosti.
Pri Zagovorniku poudarjajo še, da se s stavkovno omejitvijo ali ukinitvijo načinov naročanja na daljavo ožijo možnosti, da bi lahko vsi bolniki ne glede na njihove osebne okoliščine zdravstvenemu osebju sporočili svoje zdravstvene težave in bili nato deležni ustrezne obravnave kljub stavki. Tako so nekateri bolniki potencialno diskriminirani na podlagi osebnih okoliščin zdravstvenega stanja, invalidnosti, starosti in kraja bivanja. Obravnavani so namreč enako kot drugi bolniki, čeprav bi morali biti zaradi svojih osebnih okoliščin deležni prilagojene obravnave. »O diskriminaciji namreč govorimo tudi takrat, ko vse obravnavamo enako, čeprav bi morali nekatere zaradi njihovih osebnih okoliščin obravnavati prilagojeno,« so še opozorili.
Negativni učinki na nosečnice in hudo bolne odrasle
Omejitev ali ukinitev izdajanja zdravniških potrdil in bolniških listov pa ima lahko negativne učinke predvsem za nosečnice, starše in njihove otroke in za ljudi, ki imajo hudo bolne odrasle družinske člane. Posamezniki iz teh skupin, ki bi zaradi lastnih osebnih okoliščin potrebovali zdravniška potrdila za koriščenje svojih pravic in ugodnosti, kot je pravica do dopusta za nego in varstvo otroka, do oskrbovalskega dopusta, ali dopusta zaradi rizične nosečnosti, teh pravic zaradi načina izvajanja stavke lahko ne bi mogli koristiti, še opozarjajo. Zagovornik zato predlaga, da zdravstveni inšpektorat opravi celovit pregled spoštovanja predpisov s področja pacientovih pravic in zdravniške službe pri vseh zavezancih v času stavke tudi z vidika zakona o varstvu pred diskriminacijo.
Zdravniki in zobozdravniki so stavko začeli prejšnji ponedeljek in bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
