Potem so tu odločitve sodišč v primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kjer raziskave kažejo, da je višina kazni pri posilstvih v povprečju na samem zakonsko določenem minimumu, ko pa se v javnosti odpre razprava, da bi morali sodniki imeti obvezna izobraževanja s področja nasilja nad ženskami oziroma v družini, se takoj pojavi odpor. Tudi pri denacionalizaciji in vračanju premoženja v naravi, torej pri zaščiti zasebne lastnine, so močno vlogo odigrala sodišča. Podobno pri izbrisanih, ki so tudi nekakšen umazan madež na slovenskem rednem sodstvu, ki ni prepoznalo kršitve človekovih pravic, vse dokler o nepravnosti izbrisa ni odločilo ustavno oziroma evropsko sodišče za človekove pravice. x Mladina
Nepreslišano: Barbara Rajgelj, pravnica
Problem slovenskih pravnikov, ki se oklicujejo za diskontinuiteto z nedemokratičnim socializmom, ni, da so konservativni, ampak da prevečkrat nimajo prav. Se je pa propaganda o krivosodju očitno prijela. V splošno zavest je prišlo prepričanje, da so pri nas sodišča leva, da je pravo prežeto s kontinuiteto, karkoli že to pomeni. Sama pravniško javnost vidim precej konservativno, včasih celo bolj od politične. Samo poglejte najbolj frekventno in razširjeno pravniško revijo Pravna praksa. Njenih mizoginih objav se ne bi sramoval najbolj alt-rightovski spletni blog. Še huje: na njene nestrokovne ekscese se pravniška javnost ne odziva, številni brez zadržkov z njo še naprej sodelujejo. Tudi v nekdaj izjemno uglednih in za pravniško javnost zelo pomembnih komentarjih založbe GV opazim spremembo pri uredniških usmeritvah in izbiri avtorjev.
Dr. Barbara Rajgelj, pravnica
