Robert Golob se je 6. marca srečal s predstavnico podjetja Gallup. Ob robu srečanja je na prošnjo predstavnikov podjetja Gallup predsednik vlade posnel pogovor, v katerem je spregovoril o svojih izkušnjah s testom Kulture vrlin, ki ga, kot je javno že večkrat povedal, uporablja pri oblikovanju ekip, med drugim so ga morali izpolniti tudi funkcionarji Gibanja Svoboda. Gre za metodo za merjenje vrednot in zavzetosti zaposlenih, ki jo Golob ocenjuje kot »učinkovito orodje«, zato je soglašal z izvedbo intervjuja in njegovo objavo, so pred časom pojasnili v kabinetu.
Pogovor je podjetje Gallup objavilo na svoji spletni strani, uporabili so ga tudi v promocijske namene. Na spletni strani sicer objavljajo tudi pogovore še z nekaterimi drugimi voditelji, denimo z županom Clevelanda Justinom M. Bibbom ali predsednikom organizacijskega odbora Specialne olimpijade Timom Shriverjem.
Predsednik vlade ali njegov kabinet za intervju nista prejela plačila, o srečanju predsednika vlade s predstavniki podjetja Gallup pa je premierjev kabinet objavil novico, zato v tem primeru ni šlo za lobističen stik, je zaključila KPK, ki je predhodni postopek začela na podlagi novinarskih vprašanj. Pogoj, da lahko govorimo o lobističnem stiku je, da gre za nejaven stik, so pojasnili.
KPK zaradi korupcijskih tveganj vladi izdal priporočila
Ker pa je komisija med postopkom zaznala korupcijska tveganja, je vladi izdala priporočila, in sicer da za funkcionarje v vladi in na ministrstvih pripravi usmeritve oziroma pravila ustreznega ravnanja v primerih, ko funkcionar pri opravljanju funkcije daje reference izdelkom ali storitvam ponudnikov na trgu. »Takšno ravnanje namreč lahko pripomore k ustvarjanju novih potreb v javnem sektorju in privilegira izdelke ali storitve konkretnega ponudnika na trgu,« so zapisali.
Funkcionarji se morajo v celoti zavedati svoje vloge in odgovornosti, ki izhajajo iz njihove funkcije. Dajanje referenc, pri čemer te nimajo zakonske podlage v že izvedenih javnih naročilih organa, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, ne sme ogroziti neodvisnosti in integritete institucij, ki jih predstavljajo, so zapisali v priporočila.
Sodelovanje funkcionarjev z zasebnimi podjetji ali posamezniki lahko povzroča tveganje za nastanek okoliščin nasprotja interesov ter lahko ogroža neodvisno delo organov. Prav tako obstaja možnost korupcijskih tveganj v povezavi z vzpostavljenimi pričakovanji protiuslug ponudnikov, opozarja KPK.
KPK vladi priporoča, naj preuči zaznano ravnanje in jo v treh mesecih od prejema priporočil obvesti o sprejetih ukrepih.
