Mazdini oblikovalci so poskušali podobo osveženega modela odmakniti od originala in ga bolj približati oblikovni identiteti znamke.
V avtomobilskem svetu so številni primeri sodelovanja med dvema ali več avtomobilskimi proizvajalci. Rezultat so pogosto modeli z enako tehnično osnovo, v nekaterih primerih pa tudi oblikovno enaki ali vsaj do podrobnosti podobni avtomobili, ki nastanejo, ko so stroški razvoja za zgolj eno znamko previsoki.
V tem smislu sta se leta 2015 našli tudi Mazda in Toyota in pred štirimi leti so pri Mazdi »posvojili« Toyoto Yaris s hibridnim pogonom. Ob tem, da imajo v svoji hiši še prvotno Mazdo2 z bencinskim motorjem in blago hibridizacijo. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj obstajata dva povsem različna modela z enako številko oziroma oznako.
Odgovor se skriva v Mazdini strategiji, kjer je zapisano, da bo do popolne prevlade elektrike (kar po njihovem še ne bo tako kmalu) ta japonska znamka ponujala vse pogonske možnosti, torej bencinske in dizelske motorje, blage, popolne i priključne hibride in seveda elektromotorje.
Je zdaj res bolj podobna Mazdinim modelom?
Letošnjo osvežitev Toyotinega »originala« so Mazdini stilisti izkoristili za rahel oblikovni odmik oziroma za uskladitev z oblikovnimi značilnostmi drugih Mazdinih modelov. Ta korak je bil očitno zelo pomemben, saj so staknili glave oblikovalci Mazdinega evropskega dizajnerskega centra in matičnega na Japonskem.
Med novinarsko srenjo, ki je osveženo Mazdo2 Hybrid preizkušala v Barceloni in bližnji obmorski okolici, pa sem zaznal šaljivo misel, da je imel glavni oblikovalec Jo Stenuit s svojo ekipo težko delo. No, poleg tega, da je Toyotine znake zamenjal z Mazdinimi, je nekoliko preoblikoval sprednji odbijač in masko, da bi bil vsaj videz sprednjega dela za odtenek drugačen kot pri Yarisu. Ampak …
Hibridni pogon je učinkovit in varčen
Zato je bolje zapisati kakšno o hibridnem pogonskem sklopu. V glavni vlogi je 1,5.-litrski bencinski trivaljni motor, ki iz sebe iztisne 68 kilovatov (92 KM), pri pogonskih nalogah pa mu asistira elektromotor z 59 kilovati. Oba skupaj ustvarjata sistemsko moč 85 kilovatov (116 KM), kar popolnoma zadošča za dinamično premikanje 3,94 metra dolgega in dobrih 1.100 kilogramov težkega mestnega avtomobila.
Tako kot je pri hibridih običajno, bencinski in električni motor lahko delujeta vsak posebej ali skupaj – družno predvsem takrat, ko voznik bolj odločno obremenjuje stopalko za plin. Ob zagonu in počasni vožnji se vselej (če so izpolnjeni vsi pogoji, kot sta napolnjenost baterije in primerna temperatura) najprej vklopi elektromotor, delovanje pa se na prednji kolesi prenaša prek planetarnega gonila.
Ob tem, da hibridna Mazda2 lahko ponudi precej vozne dinamike (najvišja hitrost 175 kilometrov na uro, pospešek z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro v 9,7 sekunde), hkrati pa ob zmerni vožnji tudi dobršno mero ekonomičnosti, kar je ob pridušenih izpustih (med 87 in 97 grami CO2 na kilometer) ena bistvenih lastnosti hibridov; »zaprisežena« poraba po WLTP standardih je namreč med 3,8 in 4,2 litra bencina na 100 kilometrov.
Prostoren in prijeten ambient
V notranjosti je hibridna Mazda2 popolna kopija Yarisa, seveda z izjemo logotipov na volanskem obroču in morda še kje. To pomeni, da je notranje okolje prijetno in dobil sem vtis, da so materiali in izdelava na razmeroma visokem nivoju, pred voznikovimi očmi so digitalni merilniki, desno od njih pa velik in grafično zelo dodelan osrednji komunikacijski zaslon.
Skoraj je odveč poudarjati, da za varno in udobno vožnjo skrbijo številni asistenčni sistemi, ni pa odveč omeniti solidne prostornosti potniške kabine in udobnih sedežev ter prostorsko nekoliko »podhranjenega« prtljažnika z osnovnimi 286 litri, ki ga je mogoče povečati na 935 litrov.
Prve hibridne Mazde2 so že pri slovenskih trgovcih, izhodiščna cena je 21.690 evrov, kar je nekoliko več kot pri Toyoti zahtevajo za Yarisa.
Preberite še: