Na mirovnih pogajanjih v Parizu so skoraj v celoti sledili tajnemu londonskemu sporazumu in Italija je skoraj v celoti pridobila ozemlja iz sporazuma. Na določilih sporazuma je na mirovnih pogajanjih vztrajal ministrski predsednik kraljevine Italije, general Emmanuele Orlando, in je bil zelo uspešen. Italija je dobila Primorsko, Dalmacijo, Istro in Južno Tirolsko ali Alto Adige. Dobili smo Rapalsko mejo pri Postojni, pod Triglavom in Ilirski Bistrici. Rusija ni mogla enostransko odstopiti od veljavne mednarodne pogodbe, ker bi se s tem morali strinjati vsi podpisniki in bi morali skleniti aneks k pogodbi, za kar pa Italija ni imela nikakršnega interesa.
Tudi po 2. svetovni vojni so zahodni zavezniki odločno sodelovali pri določitvi meje, preko cone A, cone B in preštevilnih variant meje (predlog ZDA, predlog Francije, predlog Anglije, predlog Rusije ...) med Italijo in Jugoslavijo ki so jo dokončno potrdili osimski sporazumi.
O vlogi Nata v Evropi bo še veliko razprav. Da imamo v Evropi že več kot 70 let mir, je po mojem prepričanju tudi zasluga Nata. Lahko poskusimo tudi drugače, vendar nisem prepričan, da bi bilo varneje in bolje.
Jordan Kodermac, stotnik, Solkan