Pred leti smo se Slovenci odločili graditi svojo obrambo v tem zavezništvo in temu smo prilagodili vlaganja in strategijo slovenskih obrambnih sil. Slovenska vojska danes šteje 7000 vojakov in oficirjev. V 2. svetovni vojni je Slovenijo branilo več deset tisoč slovenskih borcev v sodelovanju z zavezniki.
V Jugoslaviji se je za obrambo države namenjalo sedem do 10 % BDP (dr. Grošelj). Slovenija pa je v lanskem letu namenila za obrambo le 1,3 % BDP, v prejšnjih letih pa še veliko manj. Zanašali smo se na zavezništvo v Natu in vlagali v obrambo veliko premalo in manj kot druge države. V Evropi največ v obrambo vlaga Poljska, skoraj 4 % BDP, vojaške proračune pa so letos povečale vse evropske države. Iz novejše zgodovine imamo Slovenci zelo slabe izkušnje. Podjarmili so nas Italijani, Nemci, Madžari in nazadnje nas je hotela zasesti tudi JLA. Od zadnje vojne, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, je minilo nekaj več kot 30 let. Glede na to, da so razmere v globalnem svetu zapletene ni nobenega zagotovila, da vojn več ne bo.
Ruska federacija bo letos namenila za vojaške namene 109 milijard evrov od 370 milijard težkega celoletnega proračuna Ruske federacije ali skoraj tretjino proračuna ali 9 % BDP. Pred več kot sto leti je Rusija s sopodpisniki sklenila in podpisala z Italijo tajni londonski sporazum za vojaško sodelovanje z Italijo v I. svetovni vojni in po I. svetovni vojni podarila Italiji Primorsko, Dalmacijo, Istro in Južno Tirolsko. S podporo zahodnih zaveznikov je bil del teh ozemelj po 2. svetovni vojni priključen Sloveniji brez Trsta in Gorice. Z Rusi in Stalinom smo Slovenci v Jugoslaviji imeli po 2. svetovni vojni zelo slabo izkušnjo, pred katero pa nas je rešil Tito, ki je pravočasno prekinil odnose z ZSSR in Stalinom.
Še pred leti je bilo zavezništvo Nata v veliki krizi in morda celo pred razpadom (Macron). Z napadom Ruske federacije s s 'specialno operacijo' na Ukrajino je Rusija zavezništvu Nata dala nov zagon in pospešila vlaganja v oboroževalno industrijo in vojaške sisteme, ki so po II. svetovni vojni skoraj zamrli v Evropi. Po skoraj 200 letih nevtralnosti sta se zaradi ruske grožnje in nevarnosti k zavezništvu Nato pridružili tudi Finska in Švedska, Avstrija, Švica in Danska so občutno povečale vojaške proračune, pa čeprav niso članice Nata.
Mislim, da bi bila evropska celina brez Nata po 2. svetovni vojni povsem druga celina. Že več kot 70 let ni vojn, v nasprotju s preteklimi stoletji, ko so bile evropske države s presledki stalno v medsebojnih vojnah. V zadnjem času se vojskovanje pomika tudi v kibernetske, teroristične in vohunske vode, kar bo imeli za posledico sodoben in nov način vojskovanja, na katerega se morajo države posebej izuriti in opremiti, prilagoditi obrambo in način vojskovanja tudi na večje daljave. Kibernetsko vojskovanje se bo izgleda v bodoče selilo tudi v vesolje, kjer posamezna država nima nikakršnih možnosti za uspeh. Vohunska, propagandna in kibernetska vojna se je že začela, tudi z napadi na slovenska podjetja, ustanove in javno življenje. Menim, da bi podpisniki imeli težavo že z zbiranjem podpisov za pobudo referenduma, še manj pa za uspešen rezultat njihove pobude na referendumu.
Jordan Kodermac, stotnik, Solkan