1. stavka sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides,
2. naraščajoče število bolnikov brez izbranega osebnega zdravnika.
Pri svoji pobudi se sklicujemo na dejstvo, da ni KME organ zdravništva, ampak svetovalno telo Republike Slovenije, zato ni odgovorna zdravnikom, ampak vsem državljankam in državljanom slovenske države.
1. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov sindikata Fides
Zdravniki spadajo med tiste poklicne skupine, ki s svojo družbeno močjo in ugledom najlažje dosegajo svoje interese tudi brez stavke, zato bi morali svojo pravico do stavke uporabljati zelo zadržano. Fidesova stavka zdravnikov pomeni, da svojim bolnikom odrekajo ali upočasnjujejo diagnostiko in zdravljenje; za svojo posledico ima torej realno škodo, morda nepopravljivo, zdravju pacientov. Vendar so prav zdravniki v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih najpogosteje, kar 11-krat, stavkali. Pri tem so dosegli praktično vse, kar je v enotnem javnem sistemu plač mogoče doseči. Tudi v sedanji stavki gre izključno za plače zdravnikov v najvišjih plačnih razredih, čeprav se javno sklicujejo tudi na druge probleme v zdravstvu, ki pa se jih stavkovne zahteve nikakor ne dotikajo. Zato od KME pričakujemo, da zavzame stališče do etičnosti tovrstnega stavkovnega izsiljevanja že zdaj najbolje plačanih javnih uslužbencev na plečih in v neposredno zdravstveno škodo bolnikov.
2. Bolniki brez izbranega osebnega zdravnika
Problem bolnikov brez izbranega osebnega zdravnika je bil ustvarjen leta 2019 s povsem neodgovorno odločitvijo ministra za zdravje, da zdravniki v primarnem zdravstvenem varstvu lahko odklonijo sprejemanje novih pacientov, ko dosežejo 1895 glavarinskih količnikov (GK) (kar ustreza 1344 »povprečnim« pacientom). Normativ je nastal pod pritiskom zdravniških sindikatov, ki so svojo zahtevo utemeljevali z neznosnimi delovnimi obremenitvami in izgorelostjo zdravnikov. Ker v primarnem zdravstvenem varstvu po podatkih ZZZS iz decembra 2023 dela 1428 javnih zdravnikov in koncesionarjev, pa še to ne vsi za polni delovnik, je aktivnih skupaj le 1186 »polnih« timov. Ko se bodo vsi timi držali normativa, bo do izbranega družinskega zdravnika ali pediatra lahko prišlo samo 1.594.000 odraslih in otrok, brez zdravnika pa bo ostalo skoraj pol milijona državljanov! V naši državi, ki predpisuje prvo obravnavo pri zdravniku vratarju, mora vsak pacient imeti osebnega zdravnika, saj mu je brez njega onemogočen vstop v zdravstveni sistem. Zato je po našem mnenju nujno z dvigom »praga za zavrnitev« vsem zavarovancem zagotoviti enakopraven dostop do osebnega zdravnika. Na nesprejemljivost in nestrokovnost pogajanj in procesov, ki so pripeljali do zmanjšanja glavarinskih količnikov, je v preteklosti jasno opozorilo tudi računsko sodišče.
Glede na to, da je KME v stališču o razmerah v slovenskem zdravstvu z 12. 1. 2023 zapisala, da ne glede na okoliščine in njihove vzroke »ostaja dobrobit bolnikov najvišja zdravstvena zapoved«, ter da je »zato neetično osebe, ki so me izbrale za svojega zdravnika in mi zaupale svojo zdravstveno varnost, brez časovno zadostne vnaprejšnje napovedi in strokovne pomoči prepuščati njihovi zdravstveni usodi«, smo prepričani, da lahko pacienti, ki sploh ne morejo dostopati do družinskega zdravnika, upravičeno zahtevajo posredovanje Komisije za medicinsko etiko.
Menimo, da mora KME glede na svojo družbeno vlogo, da ohranja etično poslanstvo zdravstva, v najkrajšem času nujno zavzeti jasno stališče glede vprašanja: ali družinski zdravniki in njihove organizacije s tem, ko odklanjajo paciente in nasprotujejo ureditvi, ki bi vsem zavarovancem omogočala enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, kršijo načela medicinske etike? Če bo temu pritrdila, predlagamo, da pozove družinske zdravnike, naj sprejmejo normativ, ki bo vsem pacientom omogočil osebnega zdravnika.
Dušan Keber, Jaša Jenull, Katarina Rotar, Nevenka Lekše Za civilno iniciativo Glas ljudstva
