Državni zbor je danes obravnaval zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ. Kot je pojasnil Matej Tašner Vatovec iz Levice, predlog zakona formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Gre za prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade.
Koalicija predlog zakona podpira
Predlog zakona podpirajo tudi v drugih koalicijskih strankah. Po mnenju Jonasa Žnidaršiča
iz SD je Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju. Vseeno pa si Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi že več kot 20 let neuspešno prizadevajo in se borijo za priznanje statusa manjšin in ureditev kulturnih pravic.
Sandra Gazinkovski iz Svobode je opozorila, da narodi nekdanje SFRJ že skoraj tri desetletja čakajo na zakonodajno pravno ureditev kulturnih pravic, za kar do danes ni bilo politične volje.
Predlogu zakona, o katerem bodo poslanci predvidoma glasovali v četrtek, se med koalicijskimi strankami obeta podpora. So pa v koaliciji predlagali črtanje njihovega na odboru sprejetega dopolnila o učenju maternega jezika in kulture v šolah.
Preberite še: Narodne skupnosti nekdanje SFRJ: “Nekateri bi nas še vedno imeli za drugorazredne državljane”
Predlogu zakona nasprotujejo v poslanski skupini SDS. Menijo namreč, da zakon ni potreben, saj že sedaj vsi predstavniki teh narodnih skupnosti prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Kot je opozorila Alenka Jeraj, deluje tudi že posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, predlaganim s tem predlogom zakona.
Zakona ne podpirajo tudi v NSi. »Žal stoletni trud naših prednikov vlada Roberta Goloba uničuje in s tem uničuje tudi naš jezik in našo državo. Za nabiranje poceni političnih točk uničujete našo kulturo, naš jezik in naš narod,« je poudaril Aleksander Reberšek in izpostavil našo odgovornost, da ohranimo in spoštujemo, kar so naši predniki v boju za slovenski narod in jezik dosegli. V NSi so predlagali dopolnila, s katerimi bi po Reberškovih besedah črtali vse člene, ki so v nasprotju z ustavo, vložili pa so tudi že predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona.
SAZU: zakon ni v Korist Sloveniji
Svoje mnenje o predlogu zakona je izrazila tudi Komisija za slovenski jezik v javnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Izjavo je potrdila na torkovi redni seji in jo med drugim naslovila na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in vodje poslanskih skupin.
»Predlagana zakonska ureditev izobraževanja učencev in dijakov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ o njihovih jezikih in kulturah v slovenskih javnih šolah je s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva. Za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo,« je v izjavi zapisala predsednica komisije Andreja Žele.
Za kakršno koli nadaljnjo razpravo je po mnenju komisije treba narediti temeljito analizo o izvedbenih postopkih ter o vsebinskih, kadrovskih, prostorskih, časovnih in finančnih posledicah predlaganega 5.a člena zakona.
Državni zbor danes obravnava predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnostih narodov nekdanje Jugoslavije. Medtem ko v koaliciji menijo, da predlog krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo, so v NSi vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
