»Več kot 200 pripadnikov ukrajinske vojske je bilo obsojenih na dolge zaporne kazni zaradi umorov civilistov in slabega ravnanja z vojnimi ujetniki,« je v pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo RIA Novosti, ki ga povzema francoska AFP, povedal vodja ruskega preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin. Obljubil je, da si bo Moskva še naprej prizadevala za pregon ukrajinskega vojaškega osebja.
Kijev skupaj z več mednarodnimi organizacijami sicer procese proti ukrajinskim vojnim ujetnikom označuje kot nezakonite.
Bastrikin je ob tem razkril nekaj podrobnosti o ruskem boju proti proukrajinskim sabotažam. Pojasnil je, da so ruske oblasti odkrile dokaze o sabotažah vlakov v regijah blizu meje z Ukrajino, kot je Brjansk, pa tudi v sibirskih regijah Tjumensk, Tomsk, Novosibirsk ter regije Komi na severozahodu Rusije.
»Ukrajinske posebne službe poskušajo izvajati subverzivne dejavnosti z uporabo terorističnih metod, kljub morebitnim naključnim žrtvam,« je dejal. Povedal je še, da so ruske oblasti sprožile 273 postopkov zaradi širjenja lažnih informacij o ruski vojski in 81 postopkov zaradi diskreditacije ruskih sil.
Rusija je v zadnjem času zaostrila zakonodajo, ki jo uporablja za zatiranje kritikov, in kaznovala na tisoče ljudi, ki so obsodili vojaško kampanjo v Ukrajini.
Ukrajina trdi, da je sestrelila strateško pomembni ruski letali
Ukrajinske letalske sile pa so na družbenih omrežjih danes objavile, da so njene letalske sile nad Azovskim morjem sestrelile dve strateško pomembni ruski letali - izvidniško letalo A-50 in letalo Il-22M, ki služi kot zračni poveljniški center. »Posebna operacija na območju Azova je bila uspešna,« so zapisali po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Sestrelitev ruskih letal je na Telegramu potrdil tudi vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni, ki se je letalskim silam zahvalil za »odlično načrtovano in izvedeno operacijo na območju Azovskega morja«"
Ukrajinska vojska sicer ni navedla, kako sta bili letali sestreljeni. Ukrajinski mediji pa so poročali, da je letalo za radarsko zaznavanje dolgega dosega A-50 izginilo z radarjev, potem ko je bilo zadeto nad jugovzhodno ukrajinsko pokrajino Zaporožje. Letalo Il-22M pa naj bi bilo zadeto nad Azovskim morjem in je zasilno pristalo v južnem ruskem mestu Anapa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Moskvi poročil o sestrelitvi njenih letal uradno niso potrdili. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem povedal, da nima nobenih informacij o incidentu in dodal, da je treba nadaljnja vprašanja nasloviti na rusko obrambno ministrstvo.
Če bi se navedbe Kijeva izkazale za resnične, bi bil to hud udarec za ruske zračne sile, saj sta letali opremljeni z drago posebno opremo, izdelanih pa je bilo le manjše število teh letal. Ruske oborožene sile naj bi imele le kakih deset letal A-50 in približno enako število Il-22M, poroča dpa.
ZN želijo za pomoč Ukrajini zbrati 4,2 milijarde dolarjev
Združeni narodi so danes sporočili, da bi zazagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini letos potrebovali 4,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma nekaj več kot 3,8 milijarde evrov,. Ta znesek vključuje tudi 1,1 milijarde dolarjev pomoči za ukrajinske begunce v vzhodni Evropi.
»Nedavni val ruskih napadov izpostavlja uničujočo ceno vojne za civilno prebivalstvo, zaradi hude zime pa so potrebe po humanitarni pomoči še bolj pereče,« sta po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočila visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi in koordinator ZN za nujno pomoč Martin Griffiths.
Po podatkih ZN bo letos v Ukrajini humanitarno pomoč potrebovalo 14,6 milijona ljudi, kar je skoraj 40 odstotkov prebivalstva. Upajo, da bodo s pomočjo lahko dosegli 8,5 milijona ljudi v Ukrajini ter 2,3 milijona beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti v vzhodni Evropi. Begunska kriza, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, je največja v Evropi po drugi svetovni vojni. Iz države je pobegnilo približno 6,3 milijona ljudi, ki so še vedno razseljeni, večinoma v evropskih državah.
»Države gostiteljice jim še naprej zagotavljajo zaščito in jih vključujejo v družbo, vendar številni kljub temu potrebujejo pomoč,« je povedal Grandi. Dodal je, da se ukrajinski begunci ne bi smeli počutiti prisiljene v vrnitev domov, ker ne bi mogli preživeti, temveč mora biti njihova vrnitev postopna in prostovoljna.
ZN so za pomoč Ukrajini v lanskem letu želeli zbrati 3,9 milijarde dolarjev, dosegli pa so 64 odstotkov tega zneska. Kljub temu so pomoč zagotovili 10,5 milijona ljudem v Ukrajini. V letošnjem letu se osredotočajo na manj obsežne in ciljno usmerjene ukrepe, da bi v čim večji meri dosegli tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo.
