Problem je bila sponka, ki je držala skupaj nekaj strani nekega dokumenta. Ni bila na pravem mestu. Morala bi biti nižje ali pa malo bolj desno. Morda celo višje, čisto na levem zgornjem robu papirja, ne spomnim se več dobro. Vem le, da je bil s to sponko velik problem. Usedel se je na mizo in tajnici natančno, rahlo živčno, fizično vzvišeno razlagal, kako se prav ravna s sponko. Ko sem s tistega delovnega mesta odšla predčasno, bilo je moje najbolje plačano delo do sedaj, sem imela v mislih tudi prizor s sponko, podoben mnogim prizorom na različne teme. Poslovila sem se z besedami: »Želim ti, da se ljudje obnašajo do tebe tako, kot se ti do njih.« Oseba se mi je zahvalila. Ni razumela sporočila.
Moj prvi šef je bil redko v redakciji, nismo imeli rednih sestankov. Pa je vseeno vedel, kaj kdo kdaj v uredništvu dela. Vedela sem, kje ga najdem, v katerem lokalu...