Raiven sedaj tudi uradno začenja priprave na evrovizijski nastop pod sloganom: »Jaz sem. Ti si. Veronika.«, ki izvira iz njene pesmi o prvi ženski, obtoženi čarovništva na naših tleh. Kot je pojasnila, pesem Veronika sicer ni nastala z mislijo, da se bo z njo nekoč predstavila na Evroviziji: »Pri njenem ustvarjanju sem se osredotočila predvsem na dramatičnost, ki je ključna za učinkovito pripovedovanje zgodbe o Veroniki. Želela sem, da se njena zgodba ne le izrazi, ampak tudi resonira z letom 2024. In zato sem ustvarjala z mislijo, da potrebuje glasbo, ki je ravno prav filmska in sodobna.« Pod pesmijo je Raiven podpisana kot avtorica glasbe in besedila, njeni ustaljeni avtorski ekipi pa se je pridružil tudi Bojan Cvjetićanin, pevec skupine Joker Out, ki so nas na največjem evropskem glasbenem odru zastopali lansko leto. »Bojan je moj zelo dober prijatelj. Večkrat sva se pogovarjala, da bi skupaj kaj ustvarila, najino glasbeno sodelovanje pri skladbi Veronika pa je nastalo zelo spontano,« je povedala glasbenica in izpostavila, da bo pesem odpela v slovenščini: » »Zvrst skladbe, ki jo bom izvedla na Evroviziji, ne potrebuje angleškega jezika. Prepričana sem, da sta tako zgodba kot glasba dovolj močni in izraziti, da bodo njuno bistvo ter čustveno globino lahko zaznali in razumeli tudi poslušalci, ki ne govorijo slovensko.« Kaj pa si o Veroniki mislijo nekateri znani Slovenci in ljubitelji Evrovizije?
Umetniška pesem, ki ni za pod tuš
Pevka Nuša Derenda, ki nas je s pesmijo Energy na Evroviziji zastopala leta 2001, ko so stavnice Sloveniji prvič v zgodovini napovedale zmago, meni, da ima Veronika potencial, Raiven pa želi predvsem, da neizmerno uživa v svoji evrovizijski izkušnji. »Je močna, pogumna in drzna skladba. Res ni pesem, ki bi si jo prepeval zjutraj v kopalnici, ima pa umetniško dodano vrednost; Raiven je akademsko izobražena glasbenica, harfistka in mezzosopranistka, ki se odlično znajde tudi v pop vodah. Za nastop nas ni treba skrbeti. Všeč mi je, ker je sporočilo vzeto iz slovenske zgodbe«
Alesh Maatko, ki je s svojim spletnim portalom Evrovizija.com na tekočem z vsem evrovizijskim, je za Dnevnik povedal, da se bo Slovenija evropskemu občinstvu tokrat predstavila z izrazito umetniško in hkrati dramatično skladbo. »V njej se namesto klasičnega pripovedovanja zgodbe začuti 'kričanje', tako si je zgodbo Veronike Deseniške zamislila Raiven. Vse skupaj je zelo v njenem stilu, tako da kaj drugega nisem pričakoval. Kako bo vse to vžgalo na evrovizijskem odru, je težko reči, saj pesem na samem odru nujno potrebuje dobro zgodbo, glede na to, da slovenščine ne bodo najbolj razumeli.« Prednosti skladbe vidi predvsem v aktualnosti njenega sporočila, ki je v izrazito nemirnem duhu časa svojem bistvu tudi feministično: »Glede na to, da pesem odraža naše notranje svetove, ki se razkrivajo v interakciji z drugimi, je predvsem v kontekstu aktualnega časa, ko navznoter vsi 'kričimo'.«
Vabilo na temnejšo stran
Glasbeni kontekst ali slog na Evroviziji ne obstaja, pa izpostavlja dolgoletna televizijska voditeljica Miša Molk. To je povsem izmišljen konstrukt, poudarja: »Glasbeni obseg je zelo širok, kar lahko spremljamo vsako leto, tako med udeleženci kot tudi med zmagovalci. Slišali smo veliko balad, tradiconalne folk glasbe, kot tudi rap, rock, šansone, sodobni pop in tako dalje. Tisti, ki menijo, da nekaj ne sodi na Evrosong, se žal ne zmorejo zlizati ven iz svojega okusa in se odmakniti od popevkarskih štanc in šablon.« Letošnja skladba Veronika ima sporočilo, ki se ne zrcali zgolj na gladini, na površini nekega kiča, ki smo ga tako navajeni z evrovizijskih odrov, ko nam poskušajo predstavniki znova prodajati eno in isto, največkrat ljubezen. Molk je povedala, da Raiven »pošilja opozorilo, kako težko je bilo in še vedno je biti degradirana ženska, ki mora celo zaradi najbolj intimne, ljubezenske zgodbe pristati na dnu kot izobčena in kaznovana čarovnica. Utopili so jo. Pod vodo je njen poslednji vdih in izdih preganjane ljubezni. Kot poje: Skrila sem se v reko in odšla v tiho noč, da se utopim v sebi.
Kako bo v svetu odmevala Veronika, je komentiral tudi radijski voditelj Jure Longyka: »Podoba Raiven dražljivo vabi na temnejšo stran. Je odmaknjena, neulovljiva, večja od življenja in malo strašljiva. To so atributi, ki v spektaklu, kakršen je evrovizijska popevka, vsekakor delujejo. V likih, kakršna je umetniška podoba Raiven, najdemo točke poistovetenja, ki nas tudi malo odvračajo, plašijo, prevevata nas hlad in srh, v njih se vidimo taki, kakršni se malo tudi nočemo videti. In vendar se v tem ogledalu z užitkom gledamo. To je eden bistvenih mehanizmov evrovizijske popevke, ki pogosto prevlada nad glasbo.« Tudi njemu se zdi zanimivo, da je izbrana slovenska pesem tokrat specifična v svojem navdihu, ki izvira iz naše zgodovine: »Lepo plemkinjo, ki ji je uspel preboj v višji stan, množica obenem ljubi, ji zavida in jo sovraži. Z užitkom jo obsodi čarovništva. Seveda s precej perverznim užitkom. Množica, vsak njen član pri tem korespondira z deli sebe. Z deli, ki so dražljivi, a so onstran konformnega in jih pri sebi zatira. Z njimi se v spektaklu sooči z varne razdalje. Kot gledalec obsodbe in usmrtitve v srednjem veku ali kot televizijski gledalec v naši dobi. Glasbeno in zvočno je skladba predvidljivo skladna s tem. Dinamična, polna, močna, naraščajoča, rahlo hladna, eterična, s subtilnimi odmerki digitalne dobe in etna. Voda, ki je tu v besedi in v zvoku, je simbolno lepa. In zgodovinsko adekvatna, Veronika Deseniška je bila na čarovniškem procesu oproščena in kasneje umorjena, utopili so jo. Skladba je zanesljiva stava. Verjetno pa premalo tvegana za glavne dobitke.«
Iskanje formule za uspeh
Za razliko od prejšnjih let, ko so bili gledalci navajeni, da so poleg strokovne žirije sami s svojimi glasovi izbirali slovenskega predstavnika, je izbor na Radioteleviziji Slovenija tako kot lani potekal interno. »S tem, da skladbo za evrovizijsko popevko izberejo uredniki, stroka, nimam nikakršnih težav. To je povsem legitimno. Zagotavlja kakovost.,« pojasnjuje Longyka in dodaja, da takšen izbor »preprečuje, da bi prevladal slab populizem z najmanjšimi skupnimi imenovalci. In dosti cenejše je. Ja, težava je, da s tem izgubimo Emo, eno najpomembnejših platform za promocijo domače popularne glasbe, v katero je javna televizija verjetno vlagala daleč največ sredstev. Ampak sam ne žalujem za tem, kajti to, da je Ema postala v tem najpomembnejša, najglasnejša, ni dobro. Zaradi svojega namena je Ema specifična in popularno glasbo stiska v kalup. Saj, potem ko se je takšno stanje vzpostavilo, so mnogi, z izbornimi žirijami vred, ravnali tako, da so vedeli, da skladba nima nikakršne možnosti za uvrstitev na evrovizijsko popevko, a pomembno je bilo, da jo predstavijo na Emi, to je bil glavni namen in učinek. Če pogrešamo Emo zaradi tega, je odgovor: treba je okrepiti, prenoviti in dobro financirati tudi druge platforme.« Temu pritrjuje tudi Alesh Maatko, ki meni, da ima vsak nov način iskanja evrovizijske formule za uspeh svoje prednosti in slabosti: »Če je trud usmerjen v dolgo in načrtno delo na celotni zgodbi ter skladbi, je lahko uspeh toliko slajši. Pred leti je na ta način recimo zmagala Conchita Wurst, kjer so vse skupaj res zelo dolgo in načrtno pilili. Če pa je vse skupaj narejeno na hitro, zgolj zato, ker ni denarja, pa ni nujno, da bo to prineslo uspeh.«
Miša Molk pravi, da se sama, kljub navidezni nedemokratičnosti, bolj nagiba k interni izbiri, ki se pri nas uveljavlja zadnji dve leti. Tudi Joker Out so bili lani uspešni, posledično pa dobivajo več povabil za koncerte v tujini. »Prej je šlo bolj za razvedrilni šov, za mnogo bolj obsežno produkcijo s slabšimi izidi. Zdaj je več poudarka na kakovostnem izvajalcu, ki zmore vse napore in se resnično zavzeto loti priprav. Že lani se je ta način izkazal za boljšega.«
Preberite tudi: Portret Raiven, slovenska predstavnica na letošnji Pesmi Evrovizije