Povprečna svetovna temperatura med januarjem in novembrom letos je bila za 0,13 stopinje celzija višja od povprečja za isto obdobje leta 2016, ki je bilo doslej najbolj toplo koledarsko leto v zgodovini, je danes sporočila služba Copernicus Climate Change Service (C3S).
Tudi letošnji november je bil na svetovni ravni najtoplejši, s povprečno površinsko temperaturo zraka 14,22 stopnje celzija, kar je 0,85 stopnje celzija nad novembrskim povprečjem med letoma 1991 in 2020 in 0,32 stopinje celzija nad prejšnjim najtoplejšim novembrom v letu 2020, je dodal Copernicus. Prav tako najtoplejša v zgodovini meritev je bila letošnja jesen od septembra do novembra, s povprečno temperaturo 15,3 stopnije celzija, kar je 0,88 stopnije celzija nad povprečjem.
»Letošnje leto je imelo šest rekordnih mesecev in dve rekordni sezoni. Izredne globalne novembrske temperature, vključno z dvema dnevoma, toplejšima od dveh stopnij celzija nad predindustrijsko dobo, pomenijo, da je leto 2023 najtoplejše leto v zgodovini,« je dejala namestnica direktorja C3S Samantha Burgess.
»Dokler bodo koncentracije toplogrednih plinov naraščale, ne moremo pričakovati drugačnih rezultatov od tistih, ki smo jih videli letos. Temperatura bo še naraščala, prav tako pa tudi vplivi vročinskih valov in suše. Čimprejšnje doseganje 'neto ničle' je učinkovit način za upravljati s podnebnimi tveganji,« je dodal direktor C3S Carlo Buontempo.
Prizadevanja za izpolnitev cilja Pariškega sporazuma iz leta 2015, po katerih naj bi se dvig globalne temperature ohranil pod dvema stopinjama celzija nad predindustrijsko ravnjo, očitno zaostajajo. Znanstveniki zato opozarjajo na občuten bodoči vpliv na vreme, zdravje in kmetijstvo.
EU ima sicer med vsemi večjimi gospodarstvi najbolj ambiciozno politiko glede podnebnih sprememb. Med drugim je sprejela zakone, s katerimi naj bi do leta 2030 zmanjšala neto emisije za 55 odstotkov glede na leto 1990, kar je po mnenju analitikov tudi minimum, ki je potreben za dosego ničelnih neto emisij do leta 2050.
