V Nemčiji že več tednov poteka razprava o tem, ali naj Nemčija Ukrajini dobavi manevrirne rakete taurus. V Kijevu namreč že nekaj mesecev pritiskajo na Berlin, naj se vendarle odloči za pomoč s tem orožjem, medtem ko je nemški kancler Olaf Scholz doslej temu odločno nasprotoval. Nemško javno mnenje mu sicer daje prav – v anketi javnomnenjskega inštituta Forsa 56 odstotkov vprašanih nasprotuje temu, da bi Nemčija Ukrajini pomagala s temi raketami, le 35 odstotkov vprašanih se strinja z dobavo tega orožja. Glede na to, da so letos volitve v treh vzhodnih nemških deželah (na Saškem, v Turingiji in Brandenburgu), kjer je skepsa glede vojaške pomoči Berlina Kijevu najbolj izrazita, je tudi to lahko del razlogov za kanclerjevo zadržanost.

Kaj kanclerja v resnici skrbi

Nemški tednik Spiegel pa ugiba, da gre pri tem morebiti tudi za kanclerjevo nezaupanje do Ukrajine, ki bi lahko te rakete z veliko uničevalno močjo in dosegom več kot 500 kilometrov v kritični situaciji uporabila tudi za napad na Moskvo. Strokovnjaki iz orožarske industrije sicer zagotavljajo, da je mogoče tem raketam tehnično omejiti doseg, a nimajo nobenih garancij za to, da jih potem ni več mogoče reprogramirati na standardno nastavitev. Nemški kancler zato predvideva, da bi za šolanje in predvsem nadzor moral napotiti v Ukrajino nemške vojake, za to pa potrebuje mandat parlamenta, kar bi bilo mogoče razumeti tako, da je Nemčija vstopila v vojno. Da v Kremlju vsebino prisluškovanega pogovora že zdaj interpretirajo kot pripravljanje Nemčije na vstop v vojno, kaže odziv nekdanjega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, namestnika varnostnega sveta Rusije, ki je včeraj na aplikaciji telegram zapisal, da se Nemčija pripravlja na vojno z Rusijo. Po njegovem mnenju so razlage, da gre le za teoretično preigravanje možnosti raket in tankov, »zlonamerne laži«. Medvedjev velja za enega najmočnejših zagovornikov vojne v Ukrajini in zahodu je že nekajkrat grozil z uporabo jedrskega orožja.

Kremeljsko opozorilo kanclerju

V nekaj več kot polurnem pogovoru, ki so mu Rusi prisluškovali, visoki častniki nemške vojske, med njimi dva generala, razpravljajo o tem, kako bi lahko bila videti uporaba raket taurus v Ukrajini. Pogovor je očitno nastal 19. februarja v pripravah na brifing, na katerem naj bi nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa informirali o tem orožnem sistemu. Častniki so se pogovarjali o tem, ali bi bilo teoretično mogoče, da bi manevrirne rakete taurus uničile most na polotok Krim, ki so ga zgradili Rusi, in o tem, ali bi Ukrajinci rakete lahko upravljali sami, brez pomoči nemške vojske, ter kako dolgo bi trajalo izobraževanje ukrajinskih vojakov za uporabo tega orožja. Na posnetku je tudi mogoče razločno slišati, da za dobavo teh raket Ukrajini politika ni dala zelene luči. In to kljub temu, da Scholza doma k temu spodbujata oba koalicijska partnerja, zeleni in liberalci, kot svojevrsten pritisk na Nemčijo pri tem vprašanju pa je mogoče interpretirati tudi nedavno izjavo francoskega predsednika Macrona, češ da ni mogoče izključiti napotitve zahodnih sil v Ukrajino, na katero naj bi se, kot piše Spiegel, kancler odzval z besedami, da bi bilo kaj takega mogoče le »preko njegovega trupla«.

V Berlinu zato rusko objavo teh prisluhov razumejo kot kremeljsko opozorilo kanclerju, naj ne popusti tem pritiskom, pa tudi kot poskus, da se pozornost javnosti usmeri vstran od pogreba Alekseja Navalnega in razkritja, da je drugi mož propadlega nemškega finančnega koncerna Wirecard, Jan Marsalek, ki je poneveril več milijard evrov in zatem pobegnil v Rusijo, očitno več let vohunil za rusko tajno službo.