Koordinator triletnega mednarodnega projekta je bil Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, ki ga je v praksi pilotno izvedel v sodelovanju z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij v Prevzgojnem domu Radeče, v njem pa je sodelovalo pet mladostnikov, starih od 14 do 23 let.
Kot je povedala vodja projekta Sabina Tori Selan, je bilo vsako srečanje z njimi pravzaprav samostojen projekt, delavnica, v kateri so mladostniki prevzeli dejavno vlogo pri razvoju posameznih spretnosti, reševanju problemov, ustvarjanju znanja in gradnji napredka. Tako so počasi spreminjali svojo samopodobo, gradili lastno vrednost in si večali samozavest.
»Po vsaki dejavnosti so z mentorjem in drugimi sodelujočimi odraslimi premislili, ovrednotili in posplošili svojo izkušnjo. Ponosni smo, da po neuradnih informacijah eden od udeležencev, ki je bil odpuščen tri mesece po zaključku programa, živi urejeno in izpolnjuje začrtan program reintegracije v družbo,« je dodala Tori Selan.
Trebanjski center je projekt razvijal s partnerji, med katerimi so bili tudi Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, mednarodno združenje za kazensko in forenzično psihologijo iz Belgije, univerza iz Malte, ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna v Nemčiji ter zapor Baia Mare iz Romunije.
Po besedah direktorice centra Patricije Pavlič vselej iščejo različne možnosti financiranja programov, za katere vedo, da imajo pozitivne učinke na lokalno skupnost. Ta projekt je bil eden izmed takih, zato ga želijo v takšni ali izboljšani različici izvajati tudi v prihodnosti.
Prvi korak v sklopu projekta je bila priprava teoretičnih izhodišč vključujočega pristopa k rehabilitaciji in izobraževanju obsojencev, kjer je bila vodilna pri pripravi malteška univerza, nato pa so razvili smernice za izvajanje novega pristopa.
Ta je bil po besedah Tori Selan zasnovan projektno in temelji na izkustvenem in sodelovalnem učenju, načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije. Vsebine so bile namreč povezane z življenjem in izkušnjami mladih, med temami pa so bile družina, različne kulture, medosebno sporazumevanje, osebna rast, delo, zaslužek in ravnaje z denarjem, zdravje ter zastavljanje in doseganje ciljev.
V vseh štirih državah so nato oblikovali in izvedli pilotne programe, ki so temeljili na skupinski obliki dela in sodelovalnega učenja, pri tem pa so izvajalci upoštevali individualni interes mladostnikov ob hkratnem sledenju zastavljenim ciljem programa.
Popolnoma različni programi, ki so jim bili skupni kreativnost, vključevanje in sodelovanje in so jih izvedli v vsaki izmed štirih držav, sledijo istemu cilju projekta - vključujočemu pristopu, temelječemu na načelih pozitivne kriminologije in spoznanjih sistemske teorije.
"Na eni strani smo pri mladih zapornikih s pomočjo strokovnjakov razvijali socialne veščine, spodbujali aktivno državljanstvo, krepili vrednote in se trudili za dviganje njihove samozavesti, na drugi strani pa so v aktivnosti vključevali za posameznega zapornika pomembne odrasle, strokovne delavce zapora in nekatere vzornike," je še dodala vodja projekta.
Ta je bil vreden okoli 600.000 evrov, 80-odstotno pa ga je sofinancirala Evropska unija v sklopu programa Erasmus+. Ob zaključku so pripravili tudi priporočila za vpeljavo modela v različne zaporske sisteme po Evropi, pri čemer so sodelovali vsi partnerji, vodilni partner pa je bilo nemško ministrstvo za pravosodje in ustavo iz Bremna. Zdaj se je v razširjanje rezultatov aktivno vključila tudi mednarodna mreža strokovnjakov s področja kazenskega pravosodja z Nizozemske.