Volišča v največji državi na svetu se bodo odprla v petek, približno 113 milijonov volilnih upravičencev pa bo svoje glasove lahko oddalo do nedelje. Volitve bodo potekale tudi na ukrajinskem polotoku Krim, ki si ga je Rusija nezakonito priključila pred desetimi leti, ter v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva priključila septembra 2022 z mednarodno nepriznanimi referendumi.
Volitve bodo prvič v zgodovini potekale tri dni
To bodo prve predsedniške volitve v zgodovini države, ki bodo potekale tri dni namesto enega. V 29 regijah pa bodo volivci lahko prvič glasovali prek spleta. Predčasno glasovanje, na katerem je svoje glasove oddalo okoli 1,5 milijona volivcev, se bo končalo danes, navaja ruska tiskovna agencija Tass.
V primeru, da noben od kandidatov ne bi prejel več kot polovico glasov, bi drugi krog predsedniških volitev potekal natanko tri tedne pozneje, kar pa je malo verjetno. Putin se namreč na volitvah ne bo soočil s pravo konkurenco in si bo tako skoraj gotovo zagotovil svoj peti mandat.
Putin, ki mu je Boris Jelcin predal predsedniški položaj leta 1999, je bil predsednik že dlje kot katerikoli drug ruski vladar po Josifu Stalinu. Po ustavnih reformah, sprejetih leta 2020, se lahko poteguje še za dva šestletna mandata, kar pomeni, da bi lahko ostal na položaju celo do leta 2036. V primeru izvolitve pa bi po koncu petega mandata presegel tudi vladavino Stalina.
Svojo kandidaturo je Putin napovedal decembra lani med koreografirano slovesnostjo v Kremlju, na kateri je podelil odličja ruskega junaka vojakom, ki so se borili v Ukrajini. »Imate prav, sedaj je čas, ko moram sprejeti odločitev. Kandidiral bom za predsednika Ruske federacije,« je odgovoril podpolkovniku Artemu Žogi, ki ga je pred tem pozval h kandidaturi.
Proti aktualnemu predsedniku se bodo pomerili trije kandidati, ki so vsi lojalni njegovemu režimu in nimajo možnosti za zmago. To so Nikolaj Haritonov iz Komunistične partije, Leonid Sluckij iz Liberalnodemokratske stranke in Vladislav Davankov iz stranke Novi ljudje.
Po napovedih se Putinu obeta 82 odstotkov
Kot kaže marčevska anketa državne javnomnenjske agencije Vtsiom, bi za Putina lahko volilo kar 82 odstotkov volivcev ob 71-odstotni volilni udeležbi. Preostali kandidati pa naj bi prejeli po okoli šest odstotkov glasov, navaja Tass.
Glede rezultata predsedniških volitev torej ni dvoma, kdo bo zmagovalec. V državi z omejenimi političnimi in državljanskimi pravicami, medijsko cenzuro, prepovedjo delovanja številnih organizacij za varstvo človekovih pravic in zatirano civilno družbo je praktično nemogoče prodreti kot opozicija kremeljskemu režimu.
Kandidatov za predsedniški položaj bi bilo sicer še več, a se predstavnikom opozicije tudi tokrat ni uspelo prebiti skozi birokracijo. Za glavnega izzivalca Putina je veljal opozicijski politik Boris Nadeždin, katerega kandidaturo je volilna komisija v začetku februarja zavrnila.
Nadeždin je odkrito nasprotoval vojni v Ukrajini. Protivojna drža mu je prinesla nepričakovano visoko podporo, mnogi Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi podprli njegovo kandidaturo.
Ko je politik volilni komisiji predložil 105.000 podpisov podpore, jih je ta 9000 označila kot neveljavne, kar predstavlja več kot petodstotni dovoljeni prag napak. Nadeždin tako ni imel 100.000 glasov, ki jih za kandidaturo potrebujejo vsi, ki niso kandidati parlamentarnih strank.
Že decembra je volilna komisija zavrnila tudi predsedniško kandidatko Jekaterino Duncovo, prav tako nasprotnico vojne v Ukrajini. Vidnejša predstavnika opozicije Vladimir Kara-Murza in Ilja Jašin sta zaradi kritik vojne v Ukrajini trenutno v zaporu, Aleksej Navalni, najglasnejši nasprotnik Putina, pa je umrl 16. februarja med prestajanjem kazni v zaporniški koloniji.
Okoliščine njegove smrti ostajajo nejasne, številni pa odgovornost pripisujejo Kremlju oziroma Putinu. Vpliv njegove smrti na prihajajoče volitve je težko predvideti. Navalni je, kot na preteklih volitvah, tudi tokrat svoje privržence pozval, naj izberejo kateregakoli kandidata razen Putina.
K temu je pozvala tudi njegova žena Julija Navalana, ki si na zadnji dan predsedniških volitev želi videti tudi proteste proti Putinu, in sicer tako, da se pred volišči oblikujejo dolge vrste in s tem preobremenijo volišča.
Na volitvah sicer ne bo prisotnih opazovalcev iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) pa je ZDA obtožila, da načrtujejo kibernetske napade med volitvami.
Številni analitiki medtem menijo, da bodo tokratne volitve predstavljale referendum o Putinovih politikah, predvsem o vojni v Ukrajini. Čeprav je izid volitev predvidljiv, se Moskva še vedno trudi z obsežno volilno kampanjo, da bi okrepila Putinovo podporo doma in v tujini.
