Postati olimpijski prvak je usojeno redkim, da ni šlo za enodnevni preblisk, pa je kolesar Primož Roglič (Bora-Hansgrohe) dokazal že večkrat. Nazadnje danes, ko je z zmago v kronometru začel dirko po Baskiji. Slovenec na 10-kilometrski trasi ni imel pravega tekmeca, njegova prednost sedmih sekund pred najbližjim zasledovalcem, Avstralcem Jayem Vineom (UAE Team Emirates), pa bi bila še višja, če ne bi tik pred koncem zgrešil zadnji ovinek.
Na dirki po Baskiji tekmujejo trije izmed štirih favoritov za zmagoslavje na najbolj prestižni julijski dirki po Franciji, ob Rogliču še Jonas Vingegaard (Visma-Lease a Bike) in Remco Evenepoel (Soudal–Quick-Step), manjka zgolj Tadej Pogačar. Slovenec je imel že pri prvem vmesnem času na vrhu prvega vzpona najboljši čas, pri čemer so morali kolesarji v prvi polovici trase premagati krajši, a ne preveč strm vzpon na Olaberrio, po spustu pa je sledil še 200 metrov dolg klanec do cilja.
»Enostavno sem vesel. Tukaj je vedno izjemno vzdušje, tudi ljudi je ogromno. To je odličen začetek dirke, čeprav sem na koncu celo zgrešil ciljno črto. Ampak na srečo to ni spremenilo razpleta. Najbrž sem naredil preveč ogledov trase, saj sem se po njih tam vedno odpeljal desno. Nato sem, ko je šlo zares, pomislil, da vse skupaj traja predolgo in bi moral biti že na cilju. Vedel sem, da sem najbrž zgrešil ovinek, se obrnil in odpeljal do cilja. Vedno mora biti nekdo spredaj in nekdo zadaj. To je bil šele prvi dan, najlažji pravzaprav. Zato moramo še naprej dati vse od sebe in dirkati iz dneva v dan. Lepo bi bilo imeti majico vodilnega tudi po koncu dirke,« je kronometer pokomentiral Primož Roglič, za katerega je to bila prva zmaga v dresu nove ekipe, skupno pa 81. v karieri. V vožnjah na čas je zabeležil že 18 zmag, petkrat je bil najhitrejši tudi na dirki po Baskiji (v letih 2017, 2018, 2021 in 2022), kjer je dvakrat (2018 in 2021) slavil tudi skupno zmago. A do nje je seveda še dolga pot. Današnja etapa od Iruna do Kanba bo dolga 160 kilometrov, na njej pa naj bi prišli do izraza klasični sprinterji. Sicer pa na stavnicah za končno zmago navišje kotira Vingegaard. Kvota na njegovo zmago je bila pred kronometrom 1,72, sledijo Evenepoel (kvota 4), Juan Ayuso (7) in Roglič (10).
Mohoriču so morali rano zašiti
Kolesarji so se merili tudi na enodnevni dirki po Flandriji. Da lahko poseže visoko, je napovedoval tudi Slovenec Matej Mohorič (Bahrain-Victorious), ki pa je moral zaradi padca predčasno končati z dirko. Imel je srečo v nesreči, saj ni utrpel zloma, le poškodbe mehkih tkiv in globoko ureznino na komolcu, ki so mu jo v bolnišnici zašili. Tudi za druga dva Slovenca, Luko Mezgeca (Jayco-AlUla) in Matevža Govekarja (Bahrain-Victorious), se dirka ni razpletla v skladu z željami, saj sta odstopila. Zato pa je imel prešeren nasmešek na obrazu Nizozemec Mathieu van der Poel (Alpecin-Deceuninck), ki je na tej največji belgijski klasiki roke visoko v zrak dvignil še tretjič, potem ko je tekmece strl z napadom 45 kilometrov pred koncem.
»Moja sezona je že sedaj uspešna. Zmagati po Flandriji v mavrični majici je uresničitev mojih sanj. Potreboval bom nekaj časa, da vse to dojamem. To je bila ena najtežjih dirk, ki sem jih kadarkoli odpeljal. Upoštevajoč vreme in druge razmere sem bil v zadnjih kilometrih posvem prazen. Samo zaprl sem oči in upal, da čim prej prečkam ciljno črto,« je dejal Mathieu van der Poel, za katerega je to bila že 48. zmaga v karieri, postal pa je šele šesti svetovni prvak, ki je v mavričnem dresu osvojil še Flandrijo. Nazadnje je to leta 2016 uspelo Petru Saganu.
