Aleksej Navalni ohranja zdravega duha in svojo značilno hudomušnost. Tako je vsaj sklepati iz njegovega pisma, ki so ga v javnost posredovali odvetniki, potem ko so Navalnega, dolgoletnega nasprotnika predsednika Vladimirja Putina, po treh tednih negotovosti našli in obiskali v novem zaporu. Oblasti so ga namreč brez napovedi premestile v precej zloglasno kazensko ustanovo Polarni volk na Arktiki 2000 kilometrov severovzhodno od Moskve. »Sem vaš novi dedek Mraz,« se je šalil 47-letni Navalni, »imam plašč iz ovčje koze, kapo z naušniki, kmalu bi moral dobiti škornje iz filca, med dvajsetdnevno premestitvijo pa mi je zrasla brada.« Njegovi odvetniki in sodelavci so manj vedrega duha. Leonid Volkov pravi, da je za pot z vlakom do kazenske ustanove potrebnih 40 ur vožnje iz Moskve in da je tja skoraj nemogoče pošiljati pisma. »To je najhujša mogoča izolacija od preostalega sveta in v tem je ves smisel (premestitve),« je Volkov zapisal na družbenih omrežjih.
Rdeča luč za kandidaturo novinarke
Izolacija naj bi bila namenjena čim močnejšemu utišanju Navalnega pred marčevskimi predsedniškimi volitvami v Rusiji, na katerih noče Putin ničesar prepustiti naključju. Navalni, oster kritik Putina in brez dlake na jeziku, je s svojimi sodelavci v preteklosti tudi razkrival različne za predsednika neprijetne podatke. Kandidirati ne sme, ker je obsojen in bo v zaporu – če se kaj ne spremeni – vsaj do leta 2050. To je po trditvah Putinovih kritikov politično motivirana kazen. A Navalni se prek odvetnikov oglaša še naprej, kar pa bo sodeč po logistiki ustanove Polarni volk zdaj počel še težje.
Prejšnji teden je ruska volilna komisija zavrnila kandidaturo televizijske novinarke in mestne svetnice Jekaterine Duncove za predsednico z obrazložitvijo, da je napačno izpolnila prijavne dokumente. Duncova je napovedovala, da se bo zavzemala za konec vojne v Ukrajini, za demokratizacijo in tudi za izpustitev Navalnega, sedanjo politično garnituro pa obtožila, da Rusijo pelje v samouničenje.
Kandidiral bi tudi sodelavec ubitega Borisa Nemcova
Putin, ki je na oblasti od leta 2000, bo lahko kandidiral za tretji zaporedni šestletni predsedniški mandat zaradi sprememb ustave leta 2020, saj se odtlej mandati štejejo na novo. Tako bo lahko kandidiral tudi še leta 2030 in na oblasti ostal do leta 2036. Na zadnjih volitvah leta 2018 je zmagal s 77 odstotki glasov, tudi prihodnje leto dvomov o izidu ni. Putin je med Rusi precej priljubljen, kredibilni kritični glasovi pa so utišani. A to ne pomeni, da protikandidatov ne bo, le da bodo takšni, ki niso preveč škodljivi ali nevarni. Sicer morajo zbrati 100.000 glasov podpore, če gre za kandidata stranke, ki ni v parlamentu, oziroma 300.000 podpisov, če so neodvisni kandidati.
Med drugim je kandidaturo uradno prijavil Boris Nadeždin, bivši poslanec in sodelavec ubitega opozicijskega politika Borisa Nemcova ter kritik vojne v Ukrajini. Prijava kandidature sicer še ne pomeni, da bo tudi dokončno potrjena. Kandidat komunistične stranke bo Nikolaj Haritonov, ki je bil predsedniški kandidat že leta 2004 in je dobil 13,7 odstotka glasov. Desna populistična Liberalnodemokratska stranka pokojnega Vladimirja Žirinovskega je za predsedniškega kandidata nominirala poslanca Leonida Sluckega, v igri pa je še nekaj kandidatov brez možnosti za zmago.
