Volivci v 50 zveznih državah ZDA bodo nato do avgusta izbirali predsedniška kandidata republikancev in demokratov. Izbori bodo potekali tudi na odvisnih ozemljih, kot je na primer Portoriko, ki lahko sodelujejo v procesu izbire strankarskih kandidatov, ne pa tudi na splošnih volitvah.
Tekmi bosta predvidoma praktično končani že veliko pred republikansko strankarsko konvencijo za potrditev kandidata, ki bo od 15. do 18. julija v Milwaukeeju, in demokratsko konvencijo, ki bo od 19. do 22. avgusta v Chicagu.
Morda bosta kandidata znana že po tako imenovanem super torku 5. marca, ko bodo strankarske volitve in zborovanja v 14 državah, med drugim v Kaliforniji in Teksasu. Ko bo 2. aprila na vrsti New York, bo tekma skoraj zagotovo že odločena.
Demokrati so Iowi odvzeli status države, ki prva izbira. Strankarske volitve bodo začeli 23. januarja v New Hampshiru, ko jih bodo tam imeli tudi republikanci. Iowa je majhna država s pretežno belim prebivalstvom, ki ne odraža demokratske volilne baze.
Za demokratske kandidate bo po New Hampshiru 3. februarja sledila Južna Karolina in 6. februarja Nevada, kjer ne bo zborovanj, ampak volitve. Republikanci pa imajo po New Hampshiru prvo tekmo na strankarskih zborovanjih 8. februarja v Nevadi.
Na strankarskih volitvah predsedniških kandidatov volivci na volišču oddajo svoj glas, medtem ko strankarska zborovanja v bistvu pomenijo, da se volivci po okrožjih zberejo na skupnem kraju in tam odločajo o kandidatih.
Izidi pri republikancih bodo v Iowi jasni kmalu po zborovanjih, demokrati pa tam v ponedeljek začenjajo volitve po pošti, ki bodo končane 5. marca.
Volivci na strankarskih zborovanjih in volitvah dejansko izbirajo delegate za konvencijo, ki potem svoje glasove oddajo zmagovalcu zborovanj in volitev po državah. Kalifornija in Teksas sta zaradi največjega števila prebivalcev upravičeni do največjega števila delegatov. Po 5. marcu bo tako iz ZDA ostalo na voljo le še okrog 50 odstotkov delegatov.
Republikanci imajo okrog 2500 delegatov, od katerih jih mora velika večina podpreti zmagovalca volitev ali zborovanj po državah. Le okrog 100 se jih lahko odloči po svoje. Demokrati jih imajo več kot 4500, od tega več kot 700 tako imenovanih super delegatov, ki se lahko odločijo mimo volje volivcev.
Ankete so tako pri republikancih kot demokratih jasne in če ne bo nepredvidljivih katastrofalnih dogodkov ali zapletov, bo republikance novembra zastopal bivši predsednik Donald Trump, demokrate pa sedanji predsednik ZDA Joe Biden.
Potem ko se je danes 81-letni Biden odločil za vnovično kandidaturo, je bilo pri demokratih igre konec, saj ima pravico do prve izbire vedno aktualni predsednik in stranka se zgrne okrog njega.
Bidnu lahko pot do nominacije prepreči le hujši zaplet, čeprav ima dva protikandidata - avtorico Marianne Willamson in zveznega kongresnika Deana Phillipsa iz Minnesote.
Tudi Trump s 77 letni ni veliko mlajši, vendar mu ankete vztrajno kažejo, da bo zlahka opravil s konkurenco drugih republikanskih kandidatov.
Trump se ni niti udeleževal republikanskih televizijskih soočenj in pričakuje gladko pot do nominacije. To mu lahko prepreči morebitna pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje.
Proti Trumpu namreč tečejo štirje kazenski postopki - dva na zvezni in dva na državni ravni. Tudi če bi bil obsojen in poslan v zapor, pa lahko še vedno kandidira za predsednika ZDA, ker mu ustava tega ne preprečuje.
Republikanskih kandidatov je bilo lani veliko, do letos pa jih je večina odstopila od kandidature. Ankete največ možnosti za morebitno presenečenje pripisujejo nekdanji guvernerki Južne Karoline Nikki Haley in guvernerju Floride Ronu DeSantisu. Trenutno sicer niti oba skupaj v anketah ne dobita toliko podpore kot Trump.
