#recept Nedeljsko kosilo: Pečenka revnih

Pečenka štefani, ponekod ji v domačih kuhinjah ljubkovalno rečejo kar štefka, je avstrijska različica mesne štruce oziroma polnjene pečenke iz mletega mesa. Čeprav so jo mnogi povezovali s svetim Štefanom, mučenikom, ki ima svoj praznik 26. decembra, je znamenita pečenka dobila ime po belgijski princesi Stephanie (1864–1945), ženi prestolonaslednika Rudolfa, pa čeprav so jo v avstrijski monarhiji pripravljali že veliko pred prihodom Stephanie na Dunaj. Mleta pečenka, pogosto v ljudskem kuharskem izročilu zaradi oblike imenovana tudi lažni zajec, je bila prvotno hrana za revne, ki si boljših kosov mesa niso mogli privoščiti niti ob prazničnih dneh, pa naj je šlo za božične ali velikonočne pojedine. V kuharskih knjigah sredine 18. stoletja je taista jed nastopala kot judenbraten oziroma judovska pečenka, s tem da je v novi preobleki kot pečenka stephanie dobila nekaj dodatkov v obliki trdo kuhanega jajca, hrenovk in kislih kumaric. Kateri od kuharjev na dunajskem dvoru je sestavil recept, ni znano, je pa zgodovinsko dejstvo, da je bila Stephanie tragična figura na dunajskem dvoru. Prestolonaslednik Rudolf, sin Franca Jožefa, je bil namreč znan po številnih aferah s takratnimi lepoticami, ki so se smukale okrog aristokracije, in je v poroko s precej domačo in bogaboječo princeso, staro komaj 16 let, ki ji je za povrh menda manjkalo duhovitosti in pogovornih sposobnosti, privolil le zaradi dinastičnih potreb. Na dvoru se je prišlekinje iz Belgije oprijel vzdevek kmečka potepuhinja in razen tega, da je postala botra pečenki, ni bila nikdar priljubljena. Tudi ko je Rudolf leta 1889 naredil samomor, je skrb za njuno hčer Elisabeth Marie prevzel dedek Franc Jožef. Stephanie se je leta 1900, stara 36 let, ponovno poročila z madžarskim grofom Elemérjjem Lónyayjem na gradu Miramare pri Trstu, kjer je takrat živela njena teta Charlotte Belgijska s svojim možem, avstrijskim nadvojvodo Maksimilijanom, v zameno za dovoljeno poroko pa se je odpovedala nazivu vdova prestolonaslednica in v dogovoru s cesarjem Francem Jožefom zapustila cesarsko družino. Najprej sta se zakonca preselila v vilo Zichy, ki stoji v Kalksburgu južno od Dunaja, nato pa na grad Karlburg oziroma Rusovice, veličastno posestvo na Slovaškem blizu Bratislave, ki je bilo takrat še del Madžarske, kjer je po koncu vojne leta 1945 tudi umrla.