Recenzija krnjige Po vsej sili živ: Molitev za darežljivost

Če Nataša Kramberger ne bi obstajala, bi si jo morali izmisliti. Ne bi bilo posebej lahko: novinarka, pisateljica in kmetovalka, razpeta med Berlinom (pozimi) in Jurovskim Dolom (v vseh drugih letnih časih), ki je bila za svoj romaneskni prvenec Nebesa v robidah (JSKD) nagrajena (EUPL) in nominirana (kresnik), njeno hibridno delo Primerljivi hektarji pa je zaoralo ledino slovenske sodobne ekopisave; zaoralo tako globoko, da je letos, sedem let po prvi izdaji, pri LUD Literatura izšlo še enkrat. Če je avtorica davnega leta 2017 še stala pred dilemo, ali je bolj pisateljica ali bolj kmetica, je iz njene aktualne knjige, dolgega zgodbenega eseja Po vsej sili živ (Goga), mogoče razbrati, da je bolj oboje. Forma knjige pravi »pisateljica, pripovedovalka, premišljevalka, in to vrhunska«, vsebina pa »kmetica, nemalokrat v škripcih, a neverjetno predana«.